Sreda, 10. 4. 2019, 4.00
5 let, 7 mesecev
Prijatelji v bančni sanaciji: kaj ima z njimi najvplivnejši energetik?
Sanacija bank še vedno ponuja priložnost za dobre posle. Nekdanji direktor britanskega podjetja, ki je v obdobju druge vlade Janeza Janše ocenjevalo slaba posojila slovenskih bank, danes kuje dobičke z njihovo preprodajo. Kaj imata s tem prvi mož slovenske energetike in njegov prijatelj iz otroških dni?
Vrsti dolžnikov v Sloveniji, ki so nekoč najeli posojila pri domačih bankah, v zadnjih letih trkajo na vrata novi upniki. Gre za specializirana podjetja za odkupe terjatev, ki so od bank odkupila del njihovih slabih posojil.
Eno od teh je podjetje DDM Invest, ki uradno domuje v Švici, njegovi lastniki pa prihajajo iz Švedske in iz Luksemburga. Julija 2016 je od Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je bila tedaj še v državni lasti, odkupilo za 104 milijone evrov bruto terjatev do fizičnih oseb. Marca lani mu je Abanka prodala 130 milijonov evrov bruto slabih terjatev do podjetij.
Del teh terjatev je podjetje DDM Invest že preprodalo novim kupcem. Pri tem je ustvarilo visoke dobičke na račun obeh bank, v katere je država leta 2013 vložila več kot dve milijardi evrov kapitala. O tem, za kako donosen posel gre, priča primer podjetja MIK Celje, znanega po izdelovanju oken.
Kako bodo zaslužili s šefom MIK Celje
Lastnik MIK Celje Franci Pliberšek oziroma njegova podjetja so v letih od 2006 do 2009 pri tedanji Banki Celje najela več posojil v skupni vrednosti 10 milijonov evrov za financiranje pozneje propadlega nepremičninskega projekta na Hrvaškem. Denarja do danes niso vrnila. Terjatve do MIK Celje, ki so vmes zaradi obresti narasle na 15 milijonov evrov, je po združitvi z Banko Celje prevzela Abanka. Lani jih je v paketu s terjatvami do številnih drugih podjetij kupilo podjetje DDM Invest, ki je terjatve do MIK Celje kmalu prodalo naprej.
"Redko." Tako je prvi mož HSE Stojan Nikolić odgovoril na vprašanje, ali je še danes v stikih z Alessandrom Pappalardom, vodjo upravljanja naložb v podjetju DDM Invest, ki odkupuje terjatve od slovenskih bank. Leta 2012 je bil Pappalardo direktor londonskega podjetja ERC, ki je opravilo prvi pregled slovenskih bank, Nikolić pa svetovalec tedanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Nova upnika MIK Celje sta postala družba Glen v lasti nekdanjih menedžerjev Lesnine in podjetje PCX Invest, ki je v lasti poslovneža Janka Jenka. Za 15-milijonsko terjatev sta plačala 4,6 milijona evrov. Ob prodaji se je lastnik MIK Celje Franci Pliberšek moral zavezati, da bo novima upnikoma plačeval obrestno mero 24 odstotkov na leto, če dolga ne bo poravnal. Tolikšne obresti je mogoče označiti za oderuške.
Po zadnjih podatkih so posojila zapadla konec januarja. Ali se je Pliberšek dogovoril za njihovo podaljšanje in kdaj po novem zapadejo, ni jasno. Če jih bo MIK Celje v celoti odplačal, bodo Jenko in nekdanji menedžerji Lesnine skupaj ustvarili več milijonov evrov čistega dobička, v nasprotnem primeru bodo postali lastniki podjetja. Pliberšek podrobnejših pojasnil ni želel dajati. Poudaril je le, da se z upniki dogovarjajo in da to ne vpliva na poslovanje družbe MIK Celje.
Sanacija bank: notranje informacije in dvojna merila
A gre za primer, ki nakazuje na širšo težavo, povezano s sanacijo domačih bank, v katere je država leta 2013 vložila več kot tri milijarde evrov, zaradi česar je močno povečala svojo zadolženost. Odpira vprašanje dvojnih meril in notranjih informacij, ki so jih dobro poučeni v zadnjih letih izkoriščali za lastne posle.
Država je namreč za sanacijo nasedlih bančnih naložb leta 2013 ustanovila Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko. Toda terjatve do MIK Celje iz neznanega razloga niso končale tam. Ostale so v bilancah Abanke, čeprav je nekdanja uprava Banke Celje prav zaradi tega posojil želela kazensko preganjati Pliberška.
Terjatve do MIK Celje so tako počakale na kupca, ki je očitno dobro vedel, da je z njimi mogoče ustvariti dobiček. To je postalo podjetje DDM Invest, ki ima dobre zveze v Sloveniji. Njegove povezave z nekaterimi vplivnimi posamezniki, ki mu danes pomagajo pri poslih v Sloveniji, namreč segajo v čas sanacije bank.
Pregledoval terjatve, ki jih zdaj preprodaja
Od februarja lani ima eno od ključnih vlog v podjetju DDM Invest italijanski državljan Alessandro Pappalardo. Je član njegovega izvršnega odbora, v katerem je zadolžen za upravljanje naložb. Posel z Abanko je podjetje sklenilo le mesec dni po njegovem prihodu.
Toda Pappalardo Slovenijo dobro pozna že od prej. Leta 2012 je bil namreč direktor londonskega podjetja European Resolution Capital (ERC), ki ga je tedanji minister za finance Janez Šušteršič najel za prvi pregled slabih terjatev v slovenskih bankah. Še istega leta se je ERC dogovarjal o ustanovitvi finančnega sklada, ki bi v Sloveniji odkupoval slabe terjatve. Njegov lokalni partner bi bila družba Triglav Naložbe, ki jo je takrat vodil Stojan Nikolić, danes prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).
Nikolić je bil tedaj eden od ključnih mož, ki so odločali o načinu sanacije bank. Bil je svetovalec ministra Šušteršiča in del kroga Državljanske liste, ki ji je tedanji premier Janez Janša leta 2012 prepustil vodenje finančnega resorja. Skupaj s Pappalardom sta sedela na sestankih na NLB. Medtem ko je bil Italijan del ekipe, ki je skrbno pregledovala NLB, je Nikolić po lastnih besedah nad njimi bdel v imenu ministrstva kot opazovalec.
Če je torej Pappalardo pred sedmimi leti brskal po drobovju slovenskih bank, zdaj kuje dobičke s preprodajo njihovih terjatev. Tudi pri tem mu v Sloveniji pomagajo osebe, ki so tesno povezane z Nikolićem.
Stari znanci iz neuspele operacije Vinag
Po naših podatkih je namreč podjetje DDM Invest za upravljanje terjatev, ki jih je odkupilo od Abanke, najelo lokalno pomoč – podjetje Kreditna reforma. Njegov večinski lastnik je Tomaž Juvan, nekdanji uslužbenec družbe Triglav Naložbe, ki ga je vodil Nikolić. Leta 2010 je bil imenovan za prokurista podjetja Info TV, ki je bilo takrat v lasti Triglava Naložb.
Solastnica Kreditne reforme je tudi nekdanja odvetnica Katja Peček, ki jo z Nikolićem povezuje neuspeli nakup mariborskega Vinaga. Tega je leta 2017 želel kupiti ameriški poslovnež slovenskega rodu James Lukežič, a mu ni uspelo zbrati denarja za kupnino. Operacijo je poskušal izpeljati prek podjetja Zag 2008, ki je bilo tedaj še v lasti Mojce Perhavc, Nikolićeve žene, zaposlene na DUTB.
Aleš Ahčan po naših podatkih vleče vse niti tudi v podjetju Kreditna reforma, partnerju DDM Investa. Naprej. V neuspelem nakupu Vinaga, pri katerem so se porajali dvomi o uhajanju notranjih informacij iz DUTB, sta imela pomembno vlogo dva financerja. Prvi je bil Janko Jenko, zdaj upnik MIK Celja, ki je terjatve kupil od DDM Investa. Jenko je nekdanji izvršni direktor Državljanske liste (DL), iz katere je prihajal tudi minister za finance Šušteršič.
Drugi je bil ekonomist in podjetnik Aleš Ahčan, ki po naših podatkih vleče vse niti tudi v podjetju Kreditna reforma, partnerju DDM Investa. Z Nikolićem sta že vrsto let poslovno povezana. Oba sta bila leta 2009 med svetovalci nekdanjega predsednika uprave Vzajemne Boštjana Averja, ki je pogodbo podpisal s podjetjem ABCInvest v lasti Mojce Perhavc, Nikolićeve žene. Vrata do tega sodelovanja naj bi Nikoliću odprl prav Ahčan.
"Poznava se od otroštva, vidiva se bistveno premalo"
Nekaj let pozneje je Nikolić prišel v poslovodstvo HSE. Kmalu zatem je bilo Ahčanovo podjetje Incertus podizvajalec pri načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Družbi HSE je poskušalo prodati tudi specializirano programsko rešitev za potrebe službe upravljanja tveganj, a pri tem po naših informacijah ni bilo uspešno.
Je ob vseh teh povezavah s Stojanom Nikolićem in osebami iz njegovega kroga res naključje, da je DDM Invest, torej Alessandro Pappalardo, za pomoč v Sloveniji najel prav družbo Kreditna reforma, v katerem ima ključno vlogo Aleš Ahčan, njegov dolgoletni prijatelj?
Nikolić je za Siol.net priznal, da je s Alessandrom Pappalardom še vedno v stikih, a "redkih". Potrdil je, da se je kot direktor Triglav Naložb z londonskim podjetjem ERC dogovarjal o ustanovitvi sklada za nakupe slabih terjatev. "Za idejo žal ni bilo posluha. To priložnost so nato nekaj let pozneje uspešno izkoristili tuji skladi, kot npr. DDM, B2, York in drugi, s katerimi danes sodelujejo tudi razni paradržavni skladi," je pojasnil Nikolić.
Na vprašanje, v kakšnih odnosih je z DDM oziroma njegovimi vodilnimi, nam je odgovoril, da "v nikakršnih, razen bežnih stikov z gospodom Pappalardom". V kakšnih odnosih pa je z Ahčanom? "Poznava se že od otroštva, žal se zaradi pomanjkanja časa predvsem na moji strani vidiva bistveno premalo," je pojasnil Nikolić, ki se sam v poslih s slabimi terjatvami uradno ne pojavlja ne kot fizična oseba ali solastnik katerega od podjetij.
53