SiolNET. Posel danes Novice
7,48

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pri guvernerju Boštjanu Jazbecu za plače zapravijo vsako leto več

7,48

termometer

Boštjan Jazbec
Foto: Bor Slana

Medtem ko je v zadnjih letih službo izgubilo na stotine bančnih uslužbencev, poslovanje bank pa se je opazno skrčilo, na Slovenski cesti 35, kjer je sedež Banke Slovenije, živijo v svojem svetu.

V centralni banki vse od konca leta 2012 povečujejo število zaposlenih, še bolj intenzivno pa strošek dela, ki poleg plač vključuje še druge stroške dela skupaj s pripadajočimi davki in prispevki. Ob koncu leta 2015 so zaposlovali 447 ljudi, kar je 32 več kot ob koncu leta 2012. Strošek dela je v tem obdobju narasel za dobra dva milijona evrov. 

V Banki Slovenije za plače in druge prispevke zaposlenim porabijo več kot 20 milijonov evrov. Samo v lanskem letu se je v primerjavi z letom pred tem strošek dela povečal za kar milijon evrov. Dodatnih deset zaposlenih je stalo okoli 430 tisoč evrov. Preostanek je po pojasnilih centralne banke posledica programa postopnega prilagajanja izhodiščne plače minimalni plači, reorganizacije in nekaterih drugih prilivov.

 

Izgubili monetarno funkcijo, a potrebujejo več zaposlenih

Trend rasti števila zaposlenih je opazen, odkar je spomladi 2013 guvernersko mesto prevzel Boštjan Jazbec. V mandatu njegovega predhodnika Marka Kranjca se je število zaposlenih rahlo zmanjševalo. Trenutno je v centralni banki zaposlenih celo več ljudi kot pred vstopom Slovenije v evropsko monetarno unijo leta 2007, ko je Banka Slovenije izgubila pomemben del pristojnosti in nalog. 

Očitki o pretiranih stroških dela se pojavljajo že, odkar smo prevzeli evro, ko je bilo v Banki Slovenije zaposlenih 435 ljudi in je strošek dela znašal 17,7 milijona evrov. Za razliko od večine drugih centralnih bank je namreč kljub izgubi monetarne funkcije slovenski bančni regulator zelo počasi zmanjševal število zaposlenih. Med rekorderji je bil tudi po primerjavi med številom zaposlenih in sredstvi komercialnih bank, nad katerimi bdi.

V Banki Slovenije za plače in druge prispevke zaposlenim porabijo več kot 20 milijonov evrov. V Banki Slovenije za plače in druge prispevke zaposlenim porabijo več kot 20 milijonov evrov. Foto: Matej Leskovšek

Že leta 2014 vajeti prevzela ECB

Ohranjanje števila zaposlenih so vsa ta leta po izgubi pomembnega dela pristojnosti opravičevali z nadzorom bančnega sektorja in razvojem finančne stabilnosti. Podobne razloge navajajo tudi danes. Kot glavni razlog za povečevanje števila zaposlenih v lanskem letu izpostavljajo krepitev nadzora bančnega in finančnega sistema ter vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora. Zaradi uvedbe tega mehanizma naj bi se povečala obseg in zahtevnost dela znotraj tega sektorja. 

Toda ob tem bode v oči, da je kljub poudarjanju vloge nadzorne funkcije država v preteklih letih za sanacijo bančnega sistema porabila več milijard evrov. Zaradi krize se je bistveno skrčil tudi obseg bančnega kreditiranja, kar sočasno z okrevanjem gospodarstva zmanjšuje tudi kreditna tveganja v bankah. Ključno pa je, da je konec leta  2014 nadzor nad sistemsko pomembnimi bankami neposredno prevzela Evropska centralna banka (ECB). 

Neposredno nadzirajo le tretjino sistema

Po podatkih iz letnega poročila Banke Slovenije za leto 2015 sta kar dve tretjini slovenskega bančnega sistema po bilančni vsoti uvrščeni pod neposredni nadzor ECB, zgolj tretjina pa je ostala pod neposrednim nadzorom domačega regulatorja. V skupino pomembnih bank so bile do letos vključene NLB, NKBM in Unicredit, letos pa se jim je pridružila še Abanka. Med pomembne banke ECB dodatno uvršča tudi banke, ki so članice bančnih skupin s sedežem v državah evrskega območja, v katerih so opredeljene kot pomembne banke.  

Operativni nadzor nad temi bankami opravljajo združene nadzorniške skupine, ki jih sestavljajo koordinatorji iz ECB in člani nacionalnega nadzornega organa. Zadnji sicer sodeluje pri vseh aktivnostih nadzora, toda nadzorniške odločitve sprejemajo v ECB. 

Po podatkih iz letnega poročila Banke Slovenije za leto 2015 sta kar dve tretjini slovenskega bančnega sistema po bilančni vsoti uvrščeni pod neposredni nadzor ECB. Po podatkih iz letnega poročila Banke Slovenije za leto 2015 sta kar dve tretjini slovenskega bančnega sistema po bilančni vsoti uvrščeni pod neposredni nadzor ECB. Foto: Reuters

Kot dodaten razlog za načrtovano povečanje števila zaposlenih so v Banki Slovenije navedli še ustanovitev službe za reševanje v aprilu 2015. Služba je poleg nalog, povezanih z reševanjem kreditnih institucij, prevzela tudi vse naloge, ki so povezane s sistemom jamstva za vloge. Tudi ustanovitev te službe so pripisali uskladitvi z direktivami Evropskega parlamenta in sveta na področju sanacije in reševanja kreditnih institucij ter investicijskih podjetij. 

Prilivi v blagajno vsako leto nižji

Banke Slovenije k varčevanju ne spodbudijo niti vsako leto nižji prihodki. Poglavitni vir prihodkov centralne banke so obresti instrumentov in portfeljev denarne politike ter prihodki od lastnih naložb v vrednostne papirje. Neto obrestni prihodki so v letu 2015 znašali 58 milijonov evrov, kar je skoraj 11 milijonov evrov manj kot v letu pred tem. Kot navajajo v letnem poročilu, so glavni razlogi nižje primarne obrestne mere in donosi vrednostnih papirjev ter postopno dospevanje oziroma predčasna vračila nekaterih instrumentov in portfeljev denarne politike. Za primerjavo: v letu 2013 so zabeležili 127 milijonov evrov neto obrestnih prihodkov. 

Na račun neto provizij in drugih prihodkov so lani zbrali še 27 milijonov evrov, kar je približno toliko kot v letu pred tem. Stroški poslovanja so že drugo leto zapored znašali okoli 31 milijonov evrov in se za razliko od stroškov dela niso povečali.

Tudi letos ne bo varčevanja

Racionalizacija pa ni predvidena niti za leto 2016. Nasprotno, dodatno bodo do konca leta zaposlili 17 ljudi, tako da jih bo skupaj predvidoma 464. Dodatno zaposlovanje pripisujejo vzpostavitvi enotnega kreditnega registra ter – tako ko že zadnjih nekaj let – področju nadzora in raziskav. "To je v skladu s strateškimi cilji banke, v okviru katerih bo banka okrepila nadzor bančnega in finančnega sistema ter s poglobljenim poznavanjem ključnih makroekonomskih izzivov sprejemala ukrepe, opozorila in predloge," so poudarili v Banki Slovenije.

V mandatu Marka Kranjca se je število zaposlenih na Banki Slovenije rahlo zmanjševalo. V mandatu Marka Kranjca se je število zaposlenih na Banki Slovenije rahlo zmanjševalo. Foto: Matej Leskovšek

Toda ob vsem tem se zastavlja vprašanje, zakaj ob več kot 400 zaposlenih ne poiščejo notranjih rezerv in s prerazporeditvami zagotovijo opravljanja novih nalog in ciljev. V Banki Slovenije so nam zagotovili, da primerne kadre vedno najprej iščejo znotraj banke, vendar je pri ozko specializiranih kadrih možnosti za prerazporeditve manj. Ob tem velja omeniti, da je v strukturi zaposlenih 70 odstotkov takšnih z vsaj sedmo stopnjo izobrazbe. 

Službo dobila tudi Bohnec in Zadravec Caprirolo

Število zaposlenih se očitno povečuje tudi na račun nekdanjih funkcionarjev banke. V Banki Slovenije so potrdili informacijo, da sta po preteku mandata nekdanja viceguvernerja Stanislava Zadravec Caprirolo in Darko Bohnec pri njih dobila službo. Ali je bila to glede na interne pravilnike obveza banke in ali je njuno službovanje po izteku mandata časovno omejeno, iz odgovorov ni mogoče razbrati. Prav tako nam niso želeli razkriti, koliko znaša njuno mesečno plačilo. Pojasnili so zgolj, da sta nekdanja člana Sveta Banke Slovenije zaposlena na področju reševanja slabih naložb bank v segmentu malih in srednjih podjetij in vzpostavitve pooblaščenca za skladnost po vzoru ECB.

Fabijan se je poslovil z odpravnino 

V letu 2015 je bila izplačana tudi odpravnina nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu, ki mu je septembra lani potekel mandat. Koliko je znašala, v Banki Slovenije ne razkrivajo, ker gre za osebni podatek iz individualne pogodbe o zaposlitvi. Pojasnili so le, da je maksimalna odpravnina v skladu s posebnim pravilnikom šestkratnik mesečne plače. Spomnimo, da je predsednik republike Borut Pahor predlagal ponovno imenovanje Fabijana za viceguvernerja, vendar v državnem zboru zaradi dvomov v pravilnost postopkov sanacije bank julija lani ni dobil zadostne podpore.

Janez Fabijan Foto: Klemen Korenjak

Pred leti je javnost razburil podatek, da je nekdanji guverner Marko Kranjec ob upokojitvi dobil okoli 40 tisoč evrov kot plačilo za 75 dni neizkoriščenega dopusta, ki se mu je nabral v nekaj letih. V Banki Slovenije so pojasnili, da so v letu 2015 zaradi upokojitve izplačali eno nadomestilo za neizkoriščene dneve dopusta v višini 1.147 evrov. Komu, niso želeli razkriti.

Zaposleni s privilegijem ugodnih stanovanjskih posojil

Čeprav se Banka Slovenije ne ukvarja s kreditiranjem na trgu in večino prihodkov pridobi od komercialnih bank, imajo njeni zaposleni posebno ugodnost – zaprosijo lahko za izjemno ugodno stanovanjsko posojilo. V Banki Slovenije so nam to potrdili in pojasnili, da odplačilna doba za ta posojila znaša maksimalno 20 let, obrestna mera pa je šestmesečni euribor in pribitek v višini 1,0 odstotne točke.

V Abanki so nam povedali, da njihovi zaposleni nimajo možnosti najetja ugodnejših posojil od drugih komitentov. V NLB to možnost imajo, vendar nam niso želeli povedati, kakšno obrestno mero ponujajo zaposlenim.

Za primerjavo; pred dnevi se je na prvi stopnji končalo sojenje trojici nekdanjih vodilnih v NLB, ker so Simoni Dimic, nekdanji vodji kabineta premierja Boruta Pahorja, odobrili ugodno posojilo. Obrestna mera njenega posojila je znašala šestmesečni euribor z 1,6-odstotnim pribitkom.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 76
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin