Sreda, 29. 11. 2017, 19.00
6 let, 4 mesece
NLB na ravni skupine v devetmesečju s 184 milijoni evrov dobička
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
NLB je na ravni skupine v devetih mesecih ustvarila 184 milijonov evrov čistega dobička, po tistem, ko se je lani v tem času dobiček ustavil pri 91,5 milijona evrov. NLB Skupina je tako že za dve tretjini presegla lanski celoletni dobiček, do konca leta pa naj bi se neuradno dobiček povzela na 200 milijonov evrov.
V celotnem lanskem letu je NLB Skupina ustvarila 110 milijonov evrov čistega dobička, letos pa naj bi bila po neuradnih informacijah več medijev ta številka, če ne bo izrednih dogodkov, skoraj enkrat višja.
"Dobiček skupine, dosežen v devetih mesecih, že napoveduje zgodovinsko rekordne rezultate ob koncu letošnjega leta," je po seji nadzornega sveta, ki se je seznanil z devetmesečnim poslovanjem, v sporočilu za javnost zapisal prvi nadzornik Primož Karpe.
Kot so v sporočilu poudarili v NLB, je sicer prispevek balkanskih bank k čistemu dobičku skupine dosegel 73,8 milijona evrov oz. 52 odstotkov več kot v istem obdobju lani.
Del njihovega dobička se prek izplačanih dividend v višini 48,1 milijona evrov odraža tudi v rezultatu matične NLB, ki je v devetih mesecih dosegla 145,3 milijona evrov dobička. To je 170 odstotkov več kot v lanskem devetmesečju, ko se je številka ustavila pri 53,9 milijona evrov.
V celotnem lanskem letu je dobiček banke dosegel 63,8 milijona evrov, kar pomeni, da ga je letošnji devetmesečni poslovni izid presegel že za 128 odstotkov.
Nadzorni svet je ob rezultatih izrazil veliko zadovoljstvo z doseženim, saj je NLB Skupina s 15. zaporednim pozitivnim četrtletjem po prepričanju nadzornikov potrdila vzdržno dobičkonosno poslovanje in zastavljeno strategijo skupine.
Ob tem je Karpe zapisal, da skupina na Balkanu nadomešča zaostrene konkurenčne pogoje v Sloveniji in bistveno nižjo maržo, ki jo matična banka dosega na domačem trgu. Kot drugi opazen trend je izpostavil, da tako v Sloveniji kot na trgih nekdanje Jugoslavije k rezultatu vse več prispeva poslovanje s prebivalstvom, kar po njihovem pomeni, da banka dodatno razpršuje tveganja in dodatno izboljšuje sestavo svojih portfeljev.
Tretji element, ki ga je Karpe navedel, pa je, da so letos prvič tudi nestrateške dejavnosti, ki jih NLB sicer opušča, pozitivno prispevale k rezultatu banke, saj je tudi ta segment posloval z dobičkom.
Dobiček pred rezervacijami in oslabitvami skupine je v devetmesečju dosegel 158,4 milijona evrov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti prihodki so se povečali za dva odstotka, k čemur so največ prispevale višje opravnine in ostali redni neobrestni prihodki. Stroški so se znižali za tri odstotke.
Skupina je v devetih mesecih sprostila oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja v višini 36,9 milijona evrov. Delež slabih posojil je konec septembra znašal 11,9 odstotka, medtem ko je delež slabih izpostavljenosti padel na 8,3 odstotka. Kapitalska ustreznost je dosegla 16,3 odstotka.
Banka NLB je na domačem trgu ohranila vodilni položaj s tržnim deležem kreditov prebivalstvu v višini 23,4 odstotka in 30,4 odstotka na področju depozitov. Kot so zapisali, se je obseg novo odobrenih kreditov v devetih mesecih povečal za 19 odstotkov.
Ob tem se je nadaljevala rast portfelja stanovanjskih kreditov. Ta se je v devetih mesecih povečal za 86,4 milijona evrov, v tem obdobju pa so odobrili za 38 odstotkov več novih poslov kot v primerljivem obdobju lani. Portfelj je v primerjavi s septembrom 2016 narasel za 9,5 odstotka.
Na področju posojil podjetjem se je tržni delež banke v primerjavi s koncem leta 2016 znižal za eno odstotno točko na 21,5 odstotka. Bruto posojila na ključnih segmentih poslovanja so se znižala, kar je bila v večini posledica zapadlosti nekaterih večjih naložb. Večjo rast je banka zabeležila v podsegmentu malih podjetij in samostojnih podjetnikov.
Obrestni prihodki so v letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi z drugim ostali stabilni, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa so se nekoliko znižali. To je odraz sprememb v obsegu kreditnega portfelja in še vedno visokih pritiskov na cenovne pogoje, so ocenili v NLB.
