SiolNET. Posel danes Novice
8,88

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Küčan razočaran nad Golobom. Bo šla slovenska pšenica v tujino?

8,88

termometer

Kombajn, njiva, pšenica | Odkup vse pšenice, pridelane v Sloveniji, sta pretekli petek napovedala premier Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko. "Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji," je dejal Golob. Odkup se bo izvedel prek zavoda za blagovne rezerve, država pa bo kmetom za različne namene namenila še za nekaj več kot 22 milijonov evrov pomoči. | Foto: Guliver Image
Odkup vse pšenice, pridelane v Sloveniji, sta pretekli petek napovedala premier Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko. "Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji," je dejal Golob. Odkup se bo izvedel prek zavoda za blagovne rezerve, država pa bo kmetom za različne namene namenila še za nekaj več kot 22 milijonov evrov pomoči. Foto: Guliver Image

Vlada naj bi v skladu z napovedmi v petek sprejela sklep o povečanju blagovnih rezerv in nato bo zavod za blagovne rezerve objavil razpis za odkup letošnjega pridelka pšenice. Merilo za odkup bo najnižja cena. Za kmete je to razočaranje, v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pa menijo, da bo najbolj oškodovan potrošnik.

Predsednik Komisije za prodajo žit Franc Küčan je nad napovedmi o razpisu po načelu najugodnejšega ponudnika razočaran. "Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico," je opozoril v izjavi za medije.

Odkup vse pšenice, pridelane v Sloveniji, sta pretekli petek napovedala premier Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko. "Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji," je dejal Golob. Odkup se bo izvedel prek zavoda za blagovne rezerve, država pa bo kmetom za različne namene namenila še za nekaj več kot 22 milijonov evrov pomoči.

Negotovost

Küčan je opozoril, da so kmetje v negotovosti glede odkupne cene. Nekateri mlinarji, zadruge in različni zbiralci so določili cene in po njih odkupovali, številni kmetje pa še danes ne vedo, koliko bodo za prodano pšenico dobili, je dejal. "Kmetje želijo dobiti toliko, da lahko jeseni ponovno zasejejo to poljščino," je dodal.

Na zavodu za blagovne rezerve so medtem na novinarsko vprašanje o razpisnih pogojih glede cen pojasnili, da "so zavezani vse postopke nabav izvajati skladno s področno zakonodajo, torej tudi skladno z zakonom o javnem naročanju". Podlaga za začetek postopkov, ki niso v okviru stalnih rednih letnih nabav in obnov, je ustrezen sklep vlade, tako da bodo razpis objavili takoj po sprejetju sklepa vlade, so dodali.

Pametna država

Pojasnili so še, da ima zavod v lasti ali najemu zadostne količine skladiščnih prostorov za skladiščenje vseh načrtovanih količin strateških blagovnih rezerv Republike Slovenije. V preteklem obdobju so izvedli postopke za zagotovitev dodatnih skladiščnih zmogljivosti, "zaključek teh postopkov je predviden v naslednjem kratkoročnem obdobju".

Predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in predsednik sveta območne enote Murska Sobota Danilo Meolic namero države, da bi pomagala kmetom in potrošnikom, pozdravlja. "Pametna država si poveča blagovne rezerve. Vendar pa bi morala biti pravila odkupa znana že pred žetvijo, ne med njo. Če bi bili pogoji znani, ki se kmetje sproti odločali, komu bodo prodali. Sklenjenih pogodb, v katerih cena ni določena, pa se je modro držati," je dejal.

"Težave se bodo nadaljevale"

Meolic sicer pričakuje, da se bodo težave nadaljevale. Trenutno je na ravni skupne kmetijske politike predvideno, da bi se ukinila proizvodno vezana plačila za žita, "strno žito pa potem ne bi bilo več ekonomsko zanimivo za kmeta". Meni, da je razlika v ceni za krmno in krušno pšenico bistveno premajhna. Krmne sorte lahko dajo tudi 10 ton ali več na hektar, ta pšenica ima manj beljakovin in ni primerna za moko in kruh, je pa manj zahtevna in cenejša za pridelavo. Po drugi strani je donos na hektar krušne, bolj kakovostne pšenice manjši, do največ osem ton, a zahteva pridelava več dela in tudi več uporabe gnojil, je pojasnil.

Po mnenju Meolica bi morala biti razlika v ceni med posameznimi razredi najmanj 20 evrov. Po njegovih podatkih naj bi kmetje na Madžarskem prejeli za tono krušne pšenice od 340 evrov za najnižjo kakovost do 410 evrov za pšenico najvišje kakovosti. Na Hrvaškem so cene nekoliko nižje kot v Sloveniji, medtem pa naj bi cena na pariški borzi ponovno začela naraščati.

"Naj bo trg tisti, ki določa ceno"

Kmetijski inštitut Slovenije je izračunal, da so letos pri pridelku šest ton na hektar stroški pridelave okoli 250 evrov na tono. Küčan pa opozarja, da ta izračun ni vedno pravo vodilo. "Vztrajamo, naj bo trg tisti, ki določa ceno," je dejal. Na ponedeljkovem sestanku z ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko so predlagali ceno 310 evrov za tono krmne pšenice razreda C, 330 evrov razreda B2, 350 evrov razreda B1, 370 evrov razreda A ter 390 evrov razreda A premium.

Požeta že večina pšenice

Predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc zagotavlja, da bodo mlinarji pšenico od slovenskih kmetov odkupili. "Zavedati pa se moramo, da tudi mlinarjem in živilski industriji ni preprosto, podražitve energentov se močno občutijo tudi pri nas, energija na primer pri hlebu kruha predstavlja kar trideset odstotkov," je v izjavi dejala Zagorčeva. Po njenih besedah bodo posledice najbolj čutili potrošniki.

Ponekod po državi je požeta že večina pšenice. Pridelovalci napovedujejo, da bo žetev končana prihodnji teden. Zaradi nihajočih neugodnih vremenskih razmer bo povprečno pridelka manj kot običajno, prav tako naj bi bila nekoliko slabša kakovost.

Kombajn, njiva, pšenica Posel danes Golob bi kupil pšenico. Kmetje: Država naj plača več od konkurence. Hrana. žita. pomanjkanje. suša. cene. žito. kruh Posel danes Čakajo nas nove podražitve kruha

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin