Četrtek, 9. 4. 2020, 18.36
4 leta
Koronavirus opustošil tudi borze, kaj sledi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,48
2
Tako kot velika večina ljudi so tudi borzni analitiki podcenjevali razsežnosti izbruha pandemije koronavirusa. Ta je velik del svetovnega gospodarstva spravila na kolena, borze pa so zabeležile rekordne padce. Delnice na Wall Streetu so sredi marca zabeležile celo najbolj črn dan v več kot 30 letih. Vlagatelji se sprašujejo, kateri trgi in katera podjetja bodo okrevala najhitreje.
Omejevalni ukrepi za zajezitev širjenja pandemije koronavirusa so prizadeli praktično vse gospodarske panoge, najhuje turizem, letalski promet in avtomobilsko industrijo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je zato konec februarja bistveno znižala gospodarsko napoved za letos, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa posvaril pred hujšo recesijo, kot je bila tista po svetovni finančni krizi leta 2008. Medletni padec bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije naj bi po ocenah Banke Slovenije letos znašal med šest in 16 odstotki.
Razsežnost pandemije je bila veliko presenečenje tudi za borzne trge. "Izbruh pandemije na Kitajskem smo sicer opazili, a smo ga kot večina sveta podcenjevali, morda bi bilo pošteno reči celo ignorirali. Vlagateljem, ki so povpraševali po morebitnih učinkih novega koronavirusa (ki je bil takrat zgolj na Kitajskem), smo v okviru danih informacij posredovali razplet dogajanj v obdobju preteklih izbruhov virusov (SARS, ebola itd.), ki pa še zdaleč niso dosegli takšnega razmaha. Precej racionalno je bilo pričakovati, da se bo na Kitajskem zgodila hitra upočasnitev gospodarske rasti, po kateri bo sledilo močno okrevanje," priznava Gorazd Belavič, direktor sektorja za analize iz družbe Triglav Skladi.
Na glavo postavljene napovedi
Posledice izbruha so čutili vsi naložbeni razredi, ki so bili prizadeti glede na raven tveganja. Belavič navaja, da so delnice izgubile okoli tretjino vrednosti, obveznice zunaj naložbenega tveganja okoli 20 odstotkov, varnejše državne obveznice pa okoli deset odstotkov.
"Med bolj prizadetimi panogami so bile energija, surovine in materiali, finance in industrija, predvsem podjetja, vezana na turizem, letalski prevoz in gostinstvo," našteva Belavič.
"Izbruh pandemije na Kitajskem smo sicer opazili, a smo jo kot večina sveta podcenjevali, morda bi bilo pošteno reči celo ignorirali," priznava Gorazd Belavič iz družbe Triglav Skladi.
Pandemija je povsem spremenila tudi napovedi za letošnje leto. Medtem ko konec lanskega leta nihče sploh ni omenjal možnosti recesije, bo ta – kot kaže danes – neizogibna.
"Strinjamo se, da nas v letošnjem letu čaka vsaj tehnična recesija, kar pomeni dve zaporedni četrtletji z negativno rastjo BDP. Trenutne ocene rasti BDP za ZDA predvidevajo krčenje v višini petih odstotkov, podoben padec naj bi doživelo evrsko območje, Kitajski pa naj bi rast padla na 1,5 odstotka," napoveduje Belavič.
Kaj so letošnja največja tveganja
Ekonomisti in borzni analitiki v teh kriznih razmerah pozorno poslušajo epidemiologe. "Ti nas (žal) svarijo, da se moramo o virusu še marsičesa naučiti. Tveganja so torej močno povezana z razvojem pandemije, ki bo dala odgovore na vprašanja, ali bo ploščenje krivulje okuženih uspešno, ali se bodo ukrepov dosledno držale vse države, je možen vnovični izbruh, kdaj bomo razvili cepivo itd.," našteva Belavič in dodaja, da ni zanemarljiva tudi možnost, da se bodo razmere uspešno in hitro umirile, predvsem pa, da škoda na gospodarstvu vendarle ne bo takšna, kot jo ponekod opisujejo. Tu predvsem opozarja na sposobnost ljudi in podjetij, da se na nove razmere uspešno prilagodijo.
Kateri trgi bodo najprej pospešili?
V družbi Triglav Skladi so za naslednje četrtletje naklonjeni trgom v razvoju in ZDA. Belavič pojasnjuje, da je regijska alokacija zmes ocen, katera regija je glede poteka pandemije spredaj/zadaj, katera je boljše/slabše pripravljena in ne nazadnje, katera bo v svojih ukrepih najučinkoviteje naslovila težavo zagona gospodarstva.
Tako se na primer razmere na Kitajskem že umirjajo. "Če bo zajezitev virusa uspešna, lahko pričakujemo rast domače potrošnje, s čimer bo narejen temelj za krepitev gospodarske rasti v državi kot tudi v njenih tesnih trgovinskih partnerkah. ZDA so sicer dočakale epidemijo relativno manj pripravljene, so pa sposobne hitrega in osredotočenega odločanja v kriznih razmerah. Poleg tega pričakujemo, da bo tam najbolj agilen podjetniški sektor, ki bo iskal rešitve tudi v primeru dolgotrajnejšega sožitja z virusom," so prepričani.
Sektorji, ki bodo največ pridobili
Znotraj posameznih sektorjev pa stavijo na podjetja z robustnimi bilancami, z uveljavljenimi poslovnimi modeli in dostopom do virov financiranja. Za naslednje obdobje vlagateljem sicer priporočajo nadtehtanje sektorjev, ki so se izkazali za bolj odporne na posledice pandemije in karantene, ter sektorjev, ki so celo pridobili zaradi spremenjenega obnašanja potrošnikov. Sem štejejo sektor informacijske tehnologije, zdravstva in osnovnih potrošnih dobrin.
"Če se začne izrisovati scenarij uspešne in hitre umiritve pandemije in manjše škode na gospodarstvu, pa bo na ravni sektorjev potreben premislek in verjeten premik v bolj ciklične sektorje," še sklene Belavič.
2