SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ko bodo nadzorniki plačevali iz lastnega žepa, si bo marsikateri premislil

2

termometer

Kako preprečiti politično kadrovanje v nadzorne svete? Interesne skupine bi se morale razkriti, nadzorniki pa bi morali za odločitve plačevati iz lastnega žepa, pravi Otmar Zorn.

Slovenijo je politično kadrovanje v nadzorne svete med letoma 2000 in 2010 stalo 1,5 milijarde. Tako je pokazala študija ekonomske fakultete v Ljubljani, ki sta jo opravila Polona Domadenik in Bojan Prašnikar.

Za slabo polovico od več kot 3300 nadzornikov, kolikor jih je študija vzela pod drobnogled, so v študiji uspeli izbrskati takšno ali drugačno politično povezanost. Produktivnost na letni ravni je bila v podjetjih, kjer je nadzornike postavila politika, 2,5 odstotka nižja od tistih podjetij, kjer vpliva politike ni bilo, sta ugotovila raziskovalca.

Slovenijo je politično kadrovanje stalo precej več kot 1,5 milijarde Otmar Zorn, ki je v začetku julija zapustil nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe, pri čemer je bil eden od razlogov za takšno odločitev ravno nestrinjanje z načinom kadrovanja v državnih podjetjih, je pred dnevi višino škode, ki jo državi povzroča politično kadrovanje v nadzorne svete s politično taktirko, cenil na celo nekajkrat višjo številko od tiste, do katere sta se dokopala Domadenikova in Prašnikar.

A Zorn ob tem pojasnjuje: "Tako kot ekonomska fakulteta to, koliko je Slovenijo stalo politično kadrovanje, tudi sam ugibam. Pri tej je treba upoštevati tudi oportunitetne stroške in nabavne tokove. Ta številka sicer ni izračunljiva, je bolj ocena."

V nadzorni svet zaradi interesov in nečimrnosti Kako se torej boriti proti temu? Interesne skupine bi se morale razkriti, to se zdaj tudi dogaja, politika pa bi stroki morala pustiti prostor, je prepričan Zorn.

A najučinkovitejšo rešitev bi prinesla odgovornost nadzornikov: "Dokler nadzorniki ne bodo s svojim premoženjem plačali napačnih odločitev ali neodločitev, toliko časa bo pri nas velika želja biti nadzornik. Zato da uveljavljaš svoje interese ali pa preprosto zato, da si pomemben."

Pri nas imajo poleg službe dovolj časa za nadzorne svete Pravzaprav ni več vprašanje, ali bodo nadzorniki odgovarjali ali ne, pravi Zorn. "Tako kot so začeli obravnavati in gledati za nepravilnostmi pri velikih direktorjih, bo enako tudi pri nadzornikih, zagotovo. Ne bojim se za perspektivo države, a človek je žalosten, da te stvari ne gredo hitreje."

Kot eno od mogočih rešitev Zorn nakaže tudi prakso iz tujine. "Tuja podjetja svojim direktorjem ne pustijo, da so v nadzornih svetih. Preprosto zato, ker nimajo časa. Pri nas bi pa direktorji ali velika večina sedela tudi v nadzornih svetih državnih podjetij, saj si s tem kupujejo neko socialno varnost za naprej. In to ni v redu."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin