SiolNET. Posel danes Novice
2,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kdo bodo novi šefi državnih podjetij?

2,33

termometer

Zdravko Počivalšek, Dušan Mramor
Foto: Matej Leskovšek

Veliki infrastrukturni projekti tudi v vladi Mira Cerarja ostajajo eno glavnih bojišč med koalicijskimi strankami. V prihodnjih tednih bomo priča novim spopadom za obvladovanje drugega tira in slovenske energetike.

Medtem ko se stopnjuje nezadovoljstvo dela ministrov glede delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), iščejo nove uprave in nadzornike HSE, Elektra Primorske, Hita, Gen Energije, SID banke.

Projektno podjetje za gradnjo drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom, ki ga je vlada ustanovila pred mesecem dni, še vedno nima direktorja. Neuradno zato, ker gre za položaj, zanimiv za različne interesne skupine.

V zgodbi o drugem tiru ima eno ključnih vlog minister za finance Dušan Mramor. Ta je do zdaj nasprotoval financiranju gradnje 1,4 milijarde evrov vrednega projekta z državnim zadolževanjem. Pred časom je Mramor pristal, da bo država do dvesto milijonov evrov vložila v kapital podjetja 2TDK, ki bo gradilo in upravljalo novo progo, imelo pa naj bi tudi zasebne solastnike.

Po naših informacijah je Mramor že pred časom vladi predlagal tudi ime prvega direktorja 2TDK. Njegov izbranec je Tone Rop, med letoma 2002 in 2004 predsednik vlade, v kateri je bil Mramor finančni minister. A veto na imenovanje naj bi dal kar premier Miro Cerar. "Z mano o tem ni nihče govoril," nam je dejal Rop.

Rop je po umiku iz politike več let služboval v Evropski investicijski banki (EIB), ki naj bi bila med financerji projekta drugi tir. Še lani je bil Rop član nadzornega sveta SID banke, a mu je Banka Slovenije opravljanje te funkcije prepovedala, ker je bil v tako imenovani prisluškovalni aferi pravnomočno obsojen zaradi izdaje tajnih podatkov. Zdaj deluje na frankfurtski šoli za finance in menedžment. Več o kadrovskem dogajanju v SID banki pišemo v nadaljevanju. 

Po tej trasi naj bi potekal drugi tir (vir: drugitir.si). Po tej trasi naj bi potekal drugi tir (vir: drugitir.si).

Drugi kandidat za direktorja 2TDK je bil Anton Žunič, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance, ki je bil v zadnjih letih izvršni direktor propadle Factor banke. Iz igre naj bi kljub prvotni načelni podpori ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča izpadel zaradi drugačnih pogledov na vlogo 2TDK. Podjetje je namreč želel nadgraditi v krovno podjetje, ki bi upravljalo slovensko državno logistiko. 

Žunič, ki nam ga ni uspelo priklicati za pojasnila, je znan kot nekdanji prvi nadzornik NLB, ki je z nekdanjim predsednikom uprave Marjanom Kramarjem podpisal pogodbo o milijonski nagradi. Pred leti je bil v igri za položaj v upravi Luke Koper, trenutno pa je samostojni podjetnik. Kot tretji kandidat za vodenje 2TDK se je omenjal tudi Tomaž Košič iz DRI.

Objavljamo popravek, ki nam ga je 29. aprila 2016 poslal Anton Žunič: 

V zvezi s spodaj zapisanim stavkom in objavljenim v članku: Kdo bodo šefi državnih podjetij? Objavljenem v torek 26.04.2016, opozarjam, da z nekdanjim predsednikom uprave Marjanom Kramarjem nisem podpisal nobene pogodbe o milijonski nagradi.  

"Žunič, ki nam ga ni uspelo priklicati za pojasnila, je znan kot nekdanji prvi nadzornik NLB, ki je z nekdanjim predsednikom uprave Marjanom Kramarjem podpisal pogodbo o milijonski nagradi." 


Mramor proti Počivalšku – prvič: DUTB, Cimos in Alpina

Da so trenutno zelo napeti odnosi znotraj vlade zlasti med dvema ključnima ministroma, ni več skrivnost. Mramorja in ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška med drugim razdvajajo različni pogledi na vlogo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). 

Počivalšek namreč prav DUTB krivi za vedno bolj negotovo usodo Cimosa in Alpine, dveh ključnih sanacijskih projektov slabe banke. Zato je jasno, da bo Počivalšek želel držati roko tudi nad skorajšnjim kadrovanjem vodstva DUTB. Čeprav je zdajšnje vodstvo na čelu z Imretom Baloghom imenovano začasno, mednarodnega razpisa za izbiro novega vodstva še vedno ni. Zakaj ne, uradno ni znano. Finančno ministrstvo trdi, da je to stvar upravnega odbora pod vodstvom Marka Simonetija, ki se odgovoru na to vprašanje izogiba.

Minister Zdravko Počivalšek naj bi se zavzemal za uvedbo forenzične preiskave v DUTB oziroma v slabi banki. Minister Zdravko Počivalšek naj bi se zavzemal za uvedbo forenzične preiskave v DUTB oziroma v slabi banki. Foto: Klemen Korenjak

 

 

Dogajanje v Cimosu in s tem poteze DUTB očitno budno spremlja tudi premier Cerar. Pretekli teden so nam v njegovem kabinetu pojasnili, da zaupa DUTB pri maksimalnem prizadevanju za ohranitev podjetja in delovnih mest v Cimosu, kar naj bi bilo tudi v skladu s stališčem vlade. Neuradno je slišati, da Počivalšek ne bo odnehal in bo želel vlado, zlasti pa Cerarja, prepričati, da zahtevajo uvedbo forenzične preiskave delovanja slabe banke. Sodu naj bi dno izbile drage svetovalne pogodbe, ki sta jih morala Cimos in Alpina po ukazu DUTB skleniti z nemško svetovalno družbo Admetam.

"Predloga za uvedbo forenzične preiskave mu do zdaj še niso posredovali, sicer pa premier izpostavlja, da se na vladi večkrat pogovarjajo o potrebi po izboljšanem nadzoru v javni upravi in javnih finančnih institucijah. Kot je seznanjen, delovanje DUTB medtem preverja računsko sodišče. Premier obenem izraža prepričanje, da bodo v primeru nepravilnosti na računskem sodišču nanje tudi ustrezno opozorili oziroma sprožili ustrezne postopke," so nam pojasnili v Cerarjevem kabinetu.


Mramor proti Počivalšku – drugič: SID banka 

Druga državna institucija, okoli katere se bosta zagotovo spopadla Mramor in Počivalšek, je SID banka. 

Zdajšnji upravi, v kateri sta Sibil Svilan in Jožef Bradeško, konec leta poteče mandat. Nadzorni svet že ima na mizi kandidate, ki so se prijavili na februarski razpis. SID banka je ena redkih finančnih institucij, ki je šla skozi finančno krizo brez večjih težav, zasluge za to pa gre brez dvoma pripisati zdajšnjemu vodilnemu dvojcu. 

Verjetno ne bi bilo tako, če bi obveljali podjetniški pogledi na vlogo SID banke v državnem financiranju. Te že tradicionalno zagovarjajo predvsem na gospodarskem ministrstvu, ki ima svoje predstavnike v nadzornem svetu banke. Na ministrstvu za finance so precej bolj naklonjeni konservativnejši vlogi SID banke.

Aktualni prvi mož SIB banke Sibil Svilan se je prijavil na razpis. Aktualni prvi mož SIB banke Sibil Svilan se je prijavil na razpis. Foto: Bor Slana

Nadzornike SID banke vodi direktorica direktorata za javno premoženje na finančnem ministrstvu Monika Pintar Mesarič. Prvo naslednjo sejo sklicuje za junij, ni pa še jasno, ali bo ta namenjena tudi kadrovanju. Gneča za položaje v SID banki je precejšnja, zdajšnje vodstvo ima protikandidate tudi v banki.

Svilan nam je v kratkem telefonskem pogovoru potrdil le, da se je na razpis prijavil. 


Spopad Košorok – Skubin za vrh HSE

11. maja se izteče razpis za generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnika Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Za zdaj kaže, da se bosta za položaj spopadla aktualni generalni direktor Blaž Košorok in novi član poslovodstva Gorazd Skubin, ki je na ta položaj prišel 1. aprila. 

Čeprav je še pred kratkim kazalo, da lahko Košoroku mandat na čelu HSE podaljša le še čudež (njegov umik iz HSE naj bi zahteval kar predsednik nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga Damjan Belič), se je položaj v zadnjih tednih nekoliko spremenil. Skubin je namreč kot glavni kandidat za Košorokovega naslednika zaradi nekaterih sporov, v katere se je zapletel, izgubil pretežni del podpore v SMC. Tudi v SDH naj bi se pojavljali dvomi, ali je Skubin sposoben voditi finančno sanacijo skupine, ki jo je v zadnjih tednih tresla tudi stavka v energetiki.  

Še pred kratkim je kazalo, da Blaž Košorok ne bo dobil novega mandata na čelu HSE, zdaj se je položaj nekoliko spremenil. Še pred kratkim je kazalo, da Blaž Košorok ne bo dobil novega mandata na čelu HSE, zdaj se je položaj nekoliko spremenil. Foto: Matej Leskovšek

Po naših informacijah tako vladajoča stranka za HSE trenutno nima "svojega" imena. Med tistimi, ki bi lahko računali na njeno podporo, se v zadnjih dneh omenjata direktor Borzena Karlo Peršolja in donedavni član uprave Elektroprivrede Srbije Tomaž Orešič. Prav tako je uganka, kakšna prihodnost v HSE čaka člana poslovodstva za finance Stojana Nikolića, ki mu v SMC pripisujejo največjo odgovornost za neslavno propadli projekt izdaje obveznic. 

Še enega morebitnega kandidata Boruta Meha, generalnega direktorja HSE v času, ko se je začela gradnja TEŠ6, je vlada na predlog kmetijskega ministra Dejana Židana (SD) pred dnevi imenovala za poslovnega pooblaščenca podjetja Slovenski državni gozdovi. 


Elektrodistribucije: pakt SMC – SD – Desus 

Elektro Primorska je tretje elektrodistribucijsko podjetje, ki bo letos dobilo novega predsednika uprave. 

Marca je nadzorni svet Elektra Maribor podelil nov mandat članu SD Borisu Soviču, vodenje Elektra Celje pa je prevzel dolgoletni uslužbenec tega podjetja Boris Kupec, kandidat SMC na državnozborskih volitvah v Žalcu. Položaj predsednika uprave Elektra Primorska naj bi tako po neformalnem dogovoru med tremi koalicijskimi strankami pripadel DeSUS, ki pa za ta položaj precej časa ni našla kandidata.

Razpis za prvega moža Elektra Primorska se je iztekel 20. marca. Nadzorniki družbe, ki jih vodi Uroš Saksida iz SD, so se s prispelimi prijavami seznanili na petkovi popoldanski seji. Po neuradnih informacijah imata največ možnosti Sergij Grmek, do lani vršilec dolžnosti prvega moža direkcije za infrastrukturo, pred tem pa dolgoletni direktor trženja v Salonitu Anhovo v času, ko ga je vodil Jože Funda, in Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska. 

Hit: Piciga na prepihu, kdo ga bo nasledil?

Že več mesecev je na prepihu tudi predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga. Ključen razlog naj bi bili spori z lokalno skupnostjo. Ti so vrhunec doživeli z novo tožbo, ki jo je Hit zoper Mestno občino Nova Gorica vložil zaradi domnevno previsoke dajatve. 

V lokalni skupnosti naj bi tako že nekaj časa iskali novega prvega moža Hita, za kar naj bi imeli tudi soglasje SDH. Med mogočimi kandidati, ki bi lahko vsaj začasno prevzeli vodenje Hita, se v zadnjih tednih omenja Silvan Križman, nekdanji član uprave Hita v času, ko ga je vodil Branko Tomažič

Ključna neznanka v zgodbi o Hitu je, kateri so politični vzvodi, ki jih lahko v boju za obstanek na vrhu družbe uporabi Piciga. Eden od njih bi lahko bil minister Počivalšek. Ta je konec marca prav na dan, ko naj bi nadzorniki Hita razpravljali o zamenjavi predsednika uprave, skupaj s Picigo odprl gradnjo hotela ob igralniškem centru Mond v Šentilju. 

Gen Energija: kdo v nadzorni svet namesto Pirca? 

V Gen Energiji, lastnici slovenske polovice Nuklearne elektrarne Krško (NEK), so šteti dnevi predsedniku nadzornega sveta Mateju Pircu. Ta je že odstopil s položaja, prav tako bo odšel iz nadzornega sveta Krke. Na oba položaja je bil imenovan v času, ko je vodil SDH.

Na Pirčev položaj v Gen Energiji naj bi SDH po neuradnih informacijah imenoval eno od dveh članic uprave SDH. To utegne vsaj nekoliko spremeniti tudi razmerja moči znotraj nadzornega sveta Gen Energije. Pirc je namreč v njem veljal za največjega podpornika direktorja Martina Novšaka.

To ne preseneča ob dejstvu, da je Pirc zdaj eden od direktorjev slovenske podružnice mednarodnega svetovalnega podjetja A. T. Kearney, ki je z Gen Energijo takoj po Pirčevem prihodu sklenilo pogodbo o svetovanju. Po podatkih spletne aplikacije Supervizor gre za drugo najvišjo pogodbo, ki jo je A. T. Kearney od leta 2004 sklenil z državo oziroma njenimi podjetji, Pirc pa v tem ni videl ničesar spornega.

Triglav: namesto Runjaka v nadzorni svet Stebernak?

Precej drugače kot Matej Pirc je ravnal Matej Runjak, nekdanji član uprave SDH, ki je brez zunanjega "prepričevanja" odstopil iz nadzornih svetov Zavarovalnice Triglav (bil je njegov predsednik) in Cinkarne Celje. V Triglavu naj bi ga na položaju nadzornika nasledil Igor Stebernak, član uprave Petrola za finance, pred tem pa član uprave Abanke in Triglava v času, ko ga je vodil Matjaž Rakovec.

Ko je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi vrnila glasovalne pravice v Zavarovalnici Triglav, so nekateri nadzorniki SDH načrtovali korenitejše posege v nadzorni svet, saj ta naj ne bi odražal lastniških razmerij v družbi. A za zdaj naj bi ostalo le pri popolnitvi Runjakovega položaja. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 39
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin