Sobota, 21. 3. 2026, 4.00
1 mesec, 4 tedne
Pošta Slovenije: avtonomna logistika kot naslednja faza digitalne preobrazbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
Logistika in dostava paketov spadata med panoge, ki jih digitalna preobrazba spreminja najhitreje. Povečevanje spletne trgovine, urbanizacija ter zahteve po hitrejši in trajnostni dostavi ustvarjajo nove pritiske na logistične sisteme, hkrati pa odpirajo prostor za razvoj naprednih tehnologij. Med rešitvami, ki jih strokovnjaki pogosto izpostavljajo kot del prihodnje logistike, je tudi avtonomna dostava paketov, ki vključuje uporabo robotov in pametnih logističnih sistemov v mestih. Na korporativni konferenci Slovenskega državnega holdinga (SDH), kjer so predstavili razvojne projekte družb s kapitalsko naložbo države, so med pomembnejšimi projekti izpostavili tudi sodelovanje Pošte Slovenije v evropskem raziskovalnem projektu TRACE. Projekt je predstavila Ivana Vrviščar, članica poslovodstva Pošte Slovenije, ki je poudarila, da prihodnost urbane logistike ne bo odvisna le od tehnologije, temveč predvsem od sposobnosti mest in logističnih sistemov, da takšne tehnologije učinkovito vključijo v vsakdanje delovanje. Na Pošti Slovenije so za Siol.net ob tem odgovorili tudi na dodatna vprašanja o uvajanju avtonomne logistike, njenem vplivu na poslovne modele in regulativi.
"TRACE ne rešuje vprašanja, ali robot zna voziti, temveč ali Evropa zna upravljati avtonomno logistiko," je ob predstavitvi poudarila Ivana Vrviščar.
Pošta Slovenije kot sodoben logistični operater
Pošta Slovenije se v zadnjih letih iz klasičnega poštnega operaterja vse bolj spreminja v logistično in digitalno podjetje. Skupina skupaj z odvisnimi družbami deluje na devetih trgih in predstavlja pomemben del logistične infrastrukture države. Kot javna infrastruktura in eden ključnih logističnih akterjev v regiji sodeluje tudi pri oblikovanju prihodnjih logističnih rešitev na evropski ravni. Vsako leto opravi približno 575 milijonov poštnih storitev, dnevno pa dostavi približno 93 tisoč paketov.
Ob tem razvija široko mrežo prevzemnih mest, ki vključuje pošte, paketomate, bencinske servise in druge prevzemne točke. Takšnih prevzemnih mest je že več kot 1.600.
Evropski projekt TRACE
Eden pomembnejših razvojnih projektov Pošte Slovenije je sodelovanje v evropskem projektu TRACE, ki se izvaja v okviru programa Horizon Europe. Projekt se je začel julija 2023 in bo trajal do junija 2026. V projektu sodeluje 27 partnerjev iz 11 evropskih držav, skupna vrednost pa znaša približno 8,9 milijona evrov.
TRACE razvija model pametne urbane logistike, ki vključuje uporabo avtonomnih vozil za dostavo paketov v mestih. Pošta Slovenije v projektu sodeluje kot operativni partner, pilotni izvajalec ter povezovalec logističnega sistema med tehnološkimi razvijalci, mestnimi upravami in logističnimi operaterji.
Ugotovitve projekta TRACE kažejo, da največji izziv avtonomne dostave ni sama tehnologija, temveč realno urbano okolje. Pločniki, promet, regulativa in usklajevanje različnih deležnikov predstavljajo bistveno večji izziv kot razvoj robotskih sistemov.
Projekt vključuje tudi uporabo naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, veriženje blokov ter digitalne platforme za načrtovanje dostavnih poti v realnem času. Cilj je povečati učinkovitost logističnih procesov ter zmanjšati število voženj v mestih in ogljični odtis dostave. Posebnost projekta je tudi vloga Pošte Slovenije pri oblikovanju prihodnjih regulativnih okvirov. Kot eden izmed treh evropskih poštnih operaterjev podjetje sodeluje pri oblikovanju zakonodajnih pogojev za uvajanje avtonomnih logističnih operacij v realnem okolju.
Ob vprašanju o prenosu rešitev iz raziskovalnih projektov v prakso je Ivana Vrviščar pojasnila: "Na Pošti Slovenije rezultate projekta TRACE razumemo predvsem kot izhodišče za nadaljnje testiranje in razvoj. Pilotne aktivnosti se bodo po koncu projekta nadaljevale, pri čemer želimo testiranja razširiti na različne lokacije. Poleg samega delovanja robotov bomo posebno pozornost namenili tudi sistemom za nadzor in upravljanje dostave na daljavo ter preizkušanju različnih tipov avtonomnih dostavnih robotov – tako kot to počnejo na Finskem, Slovaškem in v drugih državah EU.
Naš glavni interes je posvečanje izzivom dostave v zaprtih mestnih jedrih, predvsem v conah za pešce, kjer klasična dostava pogosto predstavlja logistični in okoljski izziv. V ta namen se že pogovarjamo z več mestnimi upravami o nadaljnjih fazah testiranj v realnem urbanem okolju. Hkrati skupaj z različnimi ministrstvi sodelujemo tudi pri oblikovanju ustreznega regulatornega okvira, ki bo omogočil varno in postopno uvajanje avtonomnih logističnih rešitev v prakso.
Tak pristop omogoča, da se tehnološke rešitve iz raziskovalnih projektov postopno prenesejo v realne logistične procese.
Regulativa kot ključni izziv razvoja
Regulativa ostaja eden ključnih izzivov pri uvajanju avtonomne logistike, pojasnjuje Ivana Vrviščar: "Ena ključnih ugotovitev projekta TRACE je, da največji izziv avtonomne logistike pogosto ni sama tehnologija, temveč njen vstop v realno urbano okolje. To vključuje vprašanja uporabe javnega prostora, varnosti, odgovornosti in integracije z obstoječimi prometnimi sistemi."
"Izkušnje iz pilotnih projektov kažejo, da bo za širšo uporabo takšnih rešitev potreben tudi razvoj ustreznega regulatornega okvira tako na nacionalni kot evropski ravni," pove Vrviščar in dodaja: "Pri tem je pomembno, da regulativa omogoča nadzorovana testiranja in postopno uvajanje tehnologij, hkrati pa zagotavlja varnost in jasno razdelitev odgovornosti med deležniki. Prav zato so takšni evropski projekti pomembni tudi z vidika oblikovanja prihodnjih pravil, saj omogočajo preverjanje tehnologij v realnem okolju."
Evropski model urbane logistike
Pri razvoju avtonomne dostave obstajata dva različna pristopa. V Združenih državah Amerike in na Kitajskem so pilotni projekti pogosto zaprti sistemi, ki jih razvija en ponudnik in so namenjeni posameznim logističnim primerom uporabe. Evropski pristop je drugačen. TRACE temelji na odprti in interoperabilni platformi, ki omogoča sodelovanje več akterjev, od logističnih podjetij do mestnih uprav.
Cilj projekta je razviti model urbane logistike, ki bo omogočal usklajeno uvajanje avtonomnih logističnih sistemov v evropskih mestih ter zagotovil njihovo varnost, trajnost in učinkovitost.
Eden pomembnejših delov projekta je testiranje tehnologij v realnem urbanem okolju. Takšni pilotni projekti omogočajo zbiranje podatkov o delovanju tehnologije v dejanskih mestnih razmerah, kar je ključno za oblikovanje prihodnjih pravil in standardov za avtonomno logistiko. Preizkusi tako potekajo tudi v mestnem prostoru, kjer preverjajo, kako bi avtonomna vozila delovala v prometu, na pločnikih in v logističnih procesih dostave paketov.
Eden izmed pilotnih projektov poteka tudi v Ljubljani na območju BTC Cityja. Tam razvijajo koncept urbanega konsolidacijskega centra (UCC), kjer se pošiljke združujejo, nato pa se dostava opravlja z alternativnimi vozili in avtonomnimi dostavnimi roboti. Prvo testno dostavo pošiljke z avtonomnim robotskim dostavnikom je Pošta Slovenije izvedla že lani med pošto 1122 Ljubljana, ki je v testu prevzela vlogo konsolidacijskega centra, in prejemniki v Hali A.
Kot poudarja Ivana Vrviščar, bodo rezultati projekta pomembni predvsem za razumevanje, kako lahko mesta, logistični operaterji in digitalne platforme v prihodnosti delujejo kot povezan sistem.
Digitalna preobrazba logističnih procesov
Digitalna preobrazba logistike vključuje tudi spremembe v celotnem logističnem procesu. Pošta Slovenije razvija rešitve za različne faze dostave – od prevzema pošiljk do končne dostave. Na področju tako imenovane prve milje podjetje razvija digitalne platforme za upravljanje pošiljk in uvaja brezpapirno poslovanje. V skladiščnih procesih uvajajo avtomatizacijo logističnih tokov in digitalne sisteme za upravljanje skladišč.
Poseben poudarek namenjajo tudi zadnji milji dostave. Ta vključuje širitev mreže paketomatov, digitalne storitve za uporabnike in razvoj novih načinov dostave, ki vključujejo tudi avtonomne logistične sisteme. Ob tem poudarjajo, da digitalna preobrazba ne pomeni zgolj razvoja posameznih digitalnih storitev, temveč postopno preoblikovanje celotnega logističnega sistema.
Glede ekonomike dostave na zadnjem kilometru Ivana Vrviščar pojasnjuje: "Dostava na zadnjem kilometru je res eden najbolj zahtevnih in stroškovno intenzivnih delov logistične verige. Dosedanja testiranja kažejo, da avtonomne rešitve ne bodo čez noč nadomestile klasičnih dostavnih modelov, lahko pa pomembno prispevajo k optimizaciji določenih segmentov dostave.Njihov največji potencial vidimo predvsem v dopolnjevanju obstoječih logističnih procesov – na primer pri dostavi na gostih urbanih območjih, v conah za pešce ali pri povezovanju urbanih konsolidacijskih centrov z bližnjimi prevzemnimi točkami. Ob tem imajo takšne rešitve tudi pomembne trajnostne učinke, saj lahko zmanjšujejo prometne obremenitve v mestih, število dostavnih voženj in emisije. Ekonomika takšnih sistemov se bo v prihodnje izboljševala predvsem z večjim obsegom uporabe, razvojem tehnologije in boljšim povezovanjem digitalnih logističnih platform."
Razvojna strategija Pošte Slovenije
Sodelovanje v projektu TRACE je del širše razvojne strategije Pošte Slovenije na področju raziskav in razvoja. Podjetje sodeluje tudi v več drugih evropskih projektih, ki se osredotočajo na digitalno transformacijo logistike, umetno inteligenco, kibernetsko varnost in trajnostni razvoj logističnih procesov.
Med njimi so projekti ARIEN, ki razvija uporabo umetne inteligence na področju varnosti logističnih procesov, HOLOGISTIC, ki se osredotoča na trajnostno logistiko, INTERCEPT, ki obravnava kibernetsko varnost logističnih sistemov, ter ADMIRAL, ki razvija rešitve za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida v logistiki.
V podjetju poudarjajo, da prihodnost logistike ne temelji zgolj na tehnoloških inovacijah, temveč predvsem na sposobnosti povezovanja različnih sistemov, infrastrukture in uporabnikov. V tem kontekstu projekt TRACE predstavlja enega izmed korakov pri oblikovanju prihodnjega modela urbane logistike v evropskih mestih. V Pošti Slovenije poudarjajo, da projekt potrjuje usmeritev podjetja v trajnostno, digitalno in podatkovno podprto logistiko, ki podpira razvoj e-trgovine in izboljšuje kakovost življenja v mestih.
O tem, kako hitro se bo avtonomna dostava uveljavila v praksi, Ivana Vrviščar pove: "Avtonomne dostavne tehnologije se razvijajo zelo hitro, vendar njihovo uvajanje v vsakodnevno logistiko zahteva več kot le tehnološko zrelost. Potrebni so tudi ustrezna infrastruktura, regulatorni okvir in prilagoditev logističnih procesov v mestih.Na podlagi dosedanjih testiranj lahko rečemo, da bomo v prihodnjih letih verjetno videli vse več omejenih operativnih primerov uporabe – predvsem na določenih urbanih območjih, na krajših dostavnih relacijah ali v kombinaciji z urbanimi konsolidacijskimi centri.
Širša uporaba v evropskih mestih pa bo najverjetneje potekala postopno, v sodelovanju med mesti, logističnimi operaterji in tehnološkimi podjetji. Projekti, kot je TRACE, so pri tem pomemben korak, saj omogočajo testiranje tehnologije, logističnih modelov in regulative v realnem okolju."
