Sobota, 7. 3. 2026, 4.00
1 mesec
Preobrazba TEŠ: kako Šaleška dolina postaja središče nove energetike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
Generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj je na korporativni konferenci SDH predstavil preobrazbo energetske lokacije TEŠ, ki Šaleško dolino postopno spreminja v sodobno energetsko vozlišče.
Na korporativni konferenci Slovenskega državnega holdinga (SDH) v začetku februarja letos je vodstvo predstavilo več razvojnih projektov družb v državnem portfelju. Med njimi je bila tudi preobrazba energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki predstavlja enega največjih razvojnih projektov slovenskega energetskega sistema. Projekt postopno spreminja nekdanjo premogovno energetsko lokacijo v sodobno energetsko vozlišče, ki združuje obnovljive vire energije, hranilnike električne energije, nove tehnologije in posodobljene sisteme oskrbe s toploto.
Kot je na začetku korporativne konference SDH poudaril predsednik uprave SDH Žiga Debeljak, želijo s predstavljenimi projekti pokazati, "da družbe s kapitalsko naložbo države znajo ukrepati v novih pogojih in v njih najdejo tudi nove poslovne priložnosti", hkrati pa so pomemben motor razvoja in inovacij v širšem gospodarskem prostoru. Eden najobsežnejših med njimi je energetska preobrazba Šaleške doline.
Predsednik uprave SDH Žiga Debeljak poudarja, da imajo družbe z državno naložbo pomembno razvojno vlogo. Njihovi projekti in investicije po njegovih besedah pomembno vplivajo na širše gospodarsko okolje, saj uspešno poslovanje teh družb v veliki meri pomeni tudi uspešno slovensko gospodarstvo.
Od premogovne dobe k energetskemu vozlišču prihodnosti
Preobrazbo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj je na konferenci SDH predstavil generalni direktor skupine HSE dr. Tomaž Štokelj. Šaleška dolina je bila desetletja sinonim za premog in termoenergetiko, danes pa postaja eno ključnih prizorišč energetske preobrazbe Slovenije. Lokacija Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) se postopno spreminja iz klasičnega premogovnega proizvodnega sistema v večnamensko energetsko vozlišče, ki združuje obnovljive vire, hranilnike energije, nove tehnologije in sodobne oblike oskrbe s toploto.
Preobrazbo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj je na konferenci SDH predstavil generalni direktor skupine HSE dr. Tomaž Štokelj.
Gre za enega najobsežnejših razvojnih projektov slovenske energetike – ne le tehnološko, temveč tudi gospodarsko in socialno. Namesto opuščanja energetskega območja se izvaja njegova postopna revitalizacija, ki temelji na uporabi obstoječe infrastrukture, znanja zaposlenih in industrijske tradicije regije. Cilj ni le zmanjševanje emisij, temveč celovita preobrazba energetskega sistema in regionalnega razvojnega modela. Projekt ima pomembno vlogo pri dolgoročni energetski varnosti Slovenije.
Vloga skupine HSE v energetskem prehodu
Preobrazba poteka v okviru širšega razvojnega cikla skupine HSE, ki je eden ključnih nosilcev zelenega prehoda in zanesljive energetske oskrbe Slovenije. Skupina danes ustvari približno 67 odstotkov vse obnovljive električne energije v državi, njena skupna proizvodnja je leta 2025 znašala okoli 3,3 teravatne ure, prihodki od prodaje pa približno 3,2 milijarde evrov.
V prihodnjih sedmih letih namerava skupina HSE obnoviti približno polovico svojega proizvodnega portfelja, ključni poudarki nadaljnjega razvoja skupine HSE pa so investicije v nove obnovljive vire energije, energetske storitve ter digitalizacijo in avtomatizacijo energetskih sistemov.
dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE
"Šaleška energetika, ki je desetletja zagotavljala približno tretjino vse slovenske električne energije, je na pomembnem razpotju. Zaznamuje jo prehod v nizkoogljično družbo in s tem povezano postopno ukinjanje premogovne dejavnosti. A šaleška energetska lokacija ponuja številne priložnosti za celovito transformacijo regije, od novih proizvodnih tehnologij in hranilnikov energije do cenovno prijaznejše oskrbe s toplotno energijo. Premišljena uporaba energetske lokacije, obstoječih znanj in sodobnih pristopov bo pomembno prispevala h krepitvi energetske odpornosti celotne države ter transformaciji premogovne lokacije v sodobno energetsko središče," je povedal dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE.Razvoj energetskega sistema spremlja tudi intenzivna digitalna preobrazba. Skupina HSE uvaja napredna digitalna orodja in rešitve umetne inteligence za optimizacijo proizvodnje, trgovanja in upravljanja energetskih procesov. Digitalizacija postaja temelj učinkovitega upravljanja sodobnih energetskih sistemov, hkrati pa vključuje avtomatizacijo poslovnih procesov in krepitev kibernetske varnosti za zaščito kritične infrastrukture.
Obseg sprememb ponazarja tudi okoljski odtis obstoječega sistema. Letne emisije ogljikovega dioksida na lokaciji so še v letu 2024 presegale tri milijone ton, tu pa so še emisije žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in prašnih delcev. Preobrazba območja zato ne pomeni le tehnološke modernizacije, temveč tudi pomemben korak k zmanjševanju okoljskih obremenitev.
Sončna energija na jezeru nekdanjega premogovništva
Eden najbolj prepoznavnih projektov preobrazbe je načrtovana plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru. Ta naj bi z močjo do 130 megavatov letno proizvedla približno 140 gigavatnih ur električne energije, kar predstavlja energijo, potrebno za oskrbo okoli 35 tisoč gospodinjstev, in bo največja plavajoča sončna elektrarna v Evropi.
Predvidena investicijska vrednost projekta znaša okoli 110 milijonov evrov, elektrarna pa bo ob polni izgradnji obsegala približno 200 tisoč sončnih panelov. Posebnost projekta je, da nova energetska raba nastaja na območju nekdanjih premogovniških dejavnosti, pri čemer več kot polovica površine jezera ostaja namenjena rekreaciji, ribolovu in drugim dejavnostim. Gre za simbolni in praktični prehod iz fosilne v obnovljivo energijo.
Eden najbolj prepoznavnih projektov preobrazbe je načrtovana plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru.
Stabilnost sistema z velikim hranilnikom energije
Pomemben del nove energetske infrastrukture bo tudi baterijski hranilnik električne energije SaŠa. S predvideno močjo do 300 megavatov in kapaciteto 600 megavatnih ur bo največji največji takšen sistem v Sloveniji. Njegova naloga bo balansiranje porabe in povpraševanja elektroenergetskega sistema, omogočal pa bo tudi učinkovitejše vključevanje obnovljivih virov, ki so po naravi proizvodnje spremenljivi.
Začetek obratovanja je predviden leta 2027, investicijska vrednost projekta pa je ocenjena na približno 150 milijonov evrov.
Nova podoba ogrevanja in vstop v vodikovo prihodnost
Preobrazba energetske lokacije TEŠ zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Predvidena je kombinacija obnovljivih virov toplote z uporabo toplotnih črpalk, toplotnih hranilnikov in biomase, kar bo omogočilo prehod na brezogljično ter dolgoročno stabilno in cenovno sprejemljivo oskrbo s toploto. Predvidena investicijska vrednost prenove sistema znaša do približno 113 milijonov evrov, odvisno od izbrane tehnološke rešitve.
Obenem je območje vključeno tudi v razvoj vodikove ekonomije. V okviru čezmejnega projekta Severnojadranske vodikove doline nastaja celovita veriga proizvodnje, skladiščenja in uporabe obnovljivega vodika. Prva faza vključuje elektrolizer moči treh megavatov, dolgoročni cilj pa je doseči proizvodnjo več tisoč ton zelenega vodika letno za uporabo v industriji, energetiki in prometu.
Preobrazba energetske lokacije TEŠ zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.
Več kot energetski projekt
Projekt v Šaleški dolini je le eden od primerov širšega razvojnega vpliva državnih družb na slovensko gospodarstvo.
Obseg njihovega vpliva je po Debeljakovih besedah sistemski. V družbah z državno naložbo je zaposlenih približno deset odstotkov vseh zaposlenih pri pravnih osebah v Sloveniji, vsako leto izvajajo milijardne investicije v infrastrukturo, tehnologijo in razvojne projekte ter sodelujejo s tisoči malih in srednjih podjetij. S tem soustvarjajo gospodarski ekosistem, ki pomembno vpliva na razvoj celotnega gospodarstva. Uspešnost teh družb zato po njegovih besedah pomeni tudi uspešnost slovenskega gospodarstva kot celote.
SDH danes upravlja obsežen in raznolik portfelj naložb, v katerem prevladujejo strateške družbe s ključnim vplivom na infrastrukturo, energetiko, promet in druge temeljne sisteme države. Namen konference tako ni bil le predstavitev rezultatov poslovanja, temveč predvsem prikaz konkretnih razvojnih projektov, ki kažejo, kako se državna podjetja prilagajajo novim razmeram in hkrati soustvarjajo prihodnji razvojni model države.
Prehod, ki vključuje tudi ljudi
Energetska transformacija Šaleške doline ni le tehnološki proces. Pomemben del preobrazbe je tudi postopno prezaposlovanje zaposlenih iz premogovne dejavnosti v nove energetske projekte, prenos znanja in ohranjanje zaposlitvenih možnosti v regiji.
Ključno vlogo pri upravljanju preobrazbe ima družba HSE SaŠa, ki je bila ustanovljena z namenom koordinacije prenosa znanja, prezaposlovanja zaposlenih in upravljanja nove energetske infrastrukture. Cilj je ohraniti delovna mesta, zagotoviti nemoteno obratovanje obstoječih sistemov in postopno preoblikovati kadrovsko strukturo regije.
Tak pristop zmanjšuje socialna tveganja opuščanja premoga, hkrati pa omogoča, da industrijska tradicija regije postane temelj novega razvojnega cikla.
Laboratorij energetske prihodnosti
Preobrazba lokacije TEŠ kaže, kako se lahko nekdanje fosilne energetske lokacije spremenijo v platformo za obnovljive vire, napredne tehnologije in sodobne energetske storitve. Z združevanjem sončne energije, hranilnikov, vodika in moderniziranih sistemov ogrevanja nastaja celovit energetski ekosistem, ki krepi zanesljivost oskrbe in zmanjšuje okoljske obremenitve.
Obseg investicij, tehnološka raznolikost in socialna razsežnost projekta kažejo, da preobrazba energetske lokacije TEŠ ni le modernizacija ene elektrarne, temveč sistemska preureditev celotnega energetskega območja. Šaleška dolina tako postopno prehaja iz simbolnega prostora premogovne industrije v enega ključnih laboratorijev slovenske energetske prihodnosti.
