SiolNET. Posel danes Novice
7,87

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako so na Banki Slovenije branili tajkuna Darka Horvata pred policijo #epošta

7,87

termometer

Darko Horvat
Foto: Mediaspeed

Elektronska korespondenca, ki smo jo pridobili na Siol.net, dokazuje, da nekateri posamezniki v Banki Slovenije policiji več mesecev niso želeli izročiti morebitnih obremenilnih dokumentov o pidovskem tajkunu Darku Horvatu. Pri tem je imel ključno vlogo pravni oddelek, ki ga je vodila Jasna Iskra. Sama ostro zanika, da bi bilo to povezano z milijonskim posojilom, ki ga je podjetje njene družine najelo pri Factor banki, katere nadzornik in solastnik je bil Horvat.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) že dobri dve leti preiskuje posle Darka Horvata, nekdanjega lastnika pidovskega imperija Aktiva.

Kriminalisti iščejo sledi za 170 milijoni evrov, ki so jih slovenske in tuje banke posodile družbam iz skupine Aktiva. Tega denarja nikoli niso dobile nazaj. Horvat je namreč vse premoženje Aktive najprej prenesel na Nizozemsko, od tam pa v podjetja po vsem svetu. Za sabo je pustil pogorišče, na katerem za upnike ni ostalo ničesar.

Zadeva Aktiva je verjetno ena od najzahtevnejših preiskav s področja gospodarskega kriminala.

Horvat, ki velja za simbol tako imenovane pidovske privatizacije, je namreč vse sledove za svojimi posli v Aktivi začel brisati že pred dobrim desetletjem. Iz vodenja in lastništva Aktive se je uradno umaknil in ga prepustil izbranim sodelavcem. Danes živi razpet med Veliko Britanijo in Švico.

Dokumenti: Banka Slovenije branila Horvata

Tudi zato so bili za kriminaliste ključnega pomena dokumenti iz posameznih bank upnic in Banke Slovenije. Ta je prav zaradi pomoči policiji in tožilstvu pri preiskovanju sumov kriminala v bankah že leta 2014 ustanovila posebno inšpekcijsko skupino. Vodila jo je tedanja viceguvernerka Mejra Festić.

Jasna Iskra je pravni oddelek Banke Slovenije vodila od leta 2001, ko je bil guverner še France Arhar, do letos, ko jo je moral zdaj že nekdanji guverner Boštjan Jazbec umakniti na položaj strateške svetovalke. Jasna Iskra je pravni oddelek Banke Slovenije vodila od leta 2001, ko je bil guverner še France Arhar, do letos, ko jo je moral zdaj že nekdanji guverner Boštjan Jazbec umakniti na položaj strateške svetovalke. Foto: YouTube Toda v zadevi Aktiva je skupina očitno trčila ob več ovir – v Banki Slovenije.

V uredništvu Siol.net smo namreč pridobili dokumentacijo, ki dokazuje, da so se posamezniki v Banki Slovenije več mesecev močno upirali posredovanju morebitnih obremenilnih dokumentov o poslih skupine Aktiva in Darka Horvata policiji.

Pri tem je imel ključno vlogo pravni oddelek, ki ga je vrsto let vodila Jasna Iskra, tesna sodelavka tedanjega guvernerja Boštjana Jazbeca pri sanaciji bank, izhaja iz dokumentov.

Jasna Iskra Posel danes Zadnje kadrovske poteze guvernerja Jazbeca: nova funkcija za zvesto sodelavko

 

Kaj je od Banke Slovenije želela policija

Gre za serijo elektronskih sporočil, ki si jih je več vodilnih uslužbencev Banke Slovenije izmenjalo med marcem in julijem 2016. Torej že v obdobju, ko so se kriminalisti na veliko ukvarjali s Horvatom. Leta 2015 so ga ovadili zaradi suma poslovne goljufije in preslepitve pri najetju treh posojil pri Banki Celje. Lani pa so v zadevi Aktiva opravili več hišnih preiskav.

Iz sporočil je razvidno, da se je policija konec marca 2016 obrnila na Banko Slovenije z zaprosilom za posredovanje nekaterih informacij in dokumentov o Aktivi.

Zanimali so jo:

Darko Horvat Posel danes Dokumenti razkrivajo: kam so izginili bančni milijoni pidovskega tajkuna

Zakaj so informacije o podjetju v stečaju še vedno zaupne?

Za te dokumente so se kriminalisti sprva obrnili na Mateja Krumbergerja, dolgoletnega direktorja oddelka nadzora bančnega poslovanja. Ta je njihovo zaprosilo poslal pravni službi, ki jo je vodila Iskra.

Matej Krumberger je bil v Banki Slovenije vrsto let odgovoren za nadzor bančnega poslovanja, zaradi česar je bil ob domači bančni krizi deležen številnih kritik. Matej Krumberger je bil v Banki Slovenije vrsto let odgovoren za nadzor bančnega poslovanja, zaradi česar je bil ob domači bančni krizi deležen številnih kritik. Foto: STA Na tej točki pa se je zapletlo. V pravni službi so namreč presodili, da Banka Slovenija dokumentov o Aktivi ne bi smela izročiti policiji.

Zakaj ne? Po njihovem mnenju so informacije o posamezni banki ali njeni stranki, ki jih pridobi Banka Slovenije, zaupne. Policiji jih zato lahko razkrije le, če bi ta to zahtevala z odredbo preiskovalnega sodnika. To pa bi seveda policiji vzelo več tednov ali celo mesecev časa, preiskavo pa dodatno zavleklo.

Pri Zvonu ni bilo težav, pri Aktivi pač

V pravni službi so se sklicevali na zakon o bančništvu, ki je začel veljati maja 2015, torej leto dni pred zaprosilom policije. Ta je zaostril merila za posredovanje zaupnih podatkov policiji.

Pred tem je namreč policija od Banke Slovenije lahko dobila podatke, če jih je potrebovala v svojih postopkih. Novi zakon, ki ga je ministrstvo za finance usklajevalo tudi z Banko Slovenije (že v obdobju guvernerja Jazbeca), pa ji razkritje zaupnih informacij dovoljuje le "v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka".

Toda pri tem je treba opozoriti na dve dejstvi:

  1. Da je bilo podjetje Aktiva Naložbe oziroma CG Invest v obdobju, ko se je na Banko Slovenije obrnila policija, že tri leta v stečaju. Razkritje dokumentov policiji temu podjetju torej zagotovo ni moglo povzročiti poslovne škode. Še manj NLB, ki je svojo terjatev že v začetku leta 2014 prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB),
  2. Da pravna služba po podatkih iz dokumentacije istih pomislekov ni imela v drugih primerih. Tudi po začetku veljavnosti novega zakona o bančništvu je tako policiji poslala obširno dokumentacijo o spornih poslih finančnega holdinga Zvon ena, ki je bil takrat prav tako že v stečaju. Da se v primeru Zvona "izroči vse brez izjem", je izrecno naročil Jazbec, razkriva korespondenca.
Banka Slovenije Posel danes Vojna na Banki Slovenije: česa je Jazbec sumil viceguvernerko

"Ali iščete interpretacije, da teh podatkov ne smemo dati?"

Elektronska korespondenca, ki jo objavljamo spodaj, dokazuje, da je stališče pravne službe razburilo nekatere druge pomembnejše uslužbence Banke Slovenije, najbolj Mejro Festić.

Posebna inšpekcijska skupina pod vodstvom Mejre Festić je v zadevi Aktiva trčila ob več ovir.
Posebna inšpekcijska skupina pod vodstvom Mejre Festić je v zadevi Aktiva trčila ob več ovir. Foto: Matej Leskovšek Pod vprašaj je namreč postavilo podlage za delovanje posebne inšpekcijske skupine. Pojavili so se tudi pomisleki, ali in na kakšen način lahko Banka Slovenije sploh še sodeluje s parlamentarno komisijo o zlorabah v bančnem sistemu, ki jo je vodil poslanec SDS Anže Logar.

Medtem ko se je Festićeva spraševala, ali pravni oddelek "išče interpretacije, da NPU teh podatkov ne smemo dati", je Jasna Iskra še konec junija opozarjala, da posebna skupina podatke lahko pošlje policiji, a da bo s tem nase prevzela odgovornost.

Ko je le teden dni pozneje NPU zaradi sporne sanacije bank opravil hišne preiskave na Banki Slovenije, je guverner Jazbec, prvi osumljeni v preiskavi, prekinil sodelovanje s policijo. Nato je uvedel še notranjo revizijo dela skupine, ki jo je vodila Festićeva, saj da je ta "policiji izročala preveč podatkov glede posameznih primerov, ki sta jih obravnavali skupaj".

Festićeva izjav o komunikaciji z uslužbenci Banke Slovenije ne daje. 

Podjetje družine Iskra - kominent banke, ki jo je nadzoroval Horvat

Jasna Iskra pa je za Siol.net odločno zavrnila "insinuacije", da bi bilo njeno ravnanje v zadevi Aktiva kakorkoli povezano z zasebnimi posli podjetja Arksi v lasti njene družine.

Podjetje Arksi je namreč leta 2005 pri Factor banki najelo dober milijon evrov posojila za nakup delnic Heliosa. Gre za banko, kjer je v nadzornem svetu več kot desetletje sedel Darko Horvat, Aktiva pa je bila eden od pomembnejših lastnikov. Tudi na samo poslovanje banke je imel velik vpliv. Tri leta pozneje je Factor banka delnice zasegla in prodala.

Boštjan Jazbec Foto: STA "Moje delo, stališča, ki sem jih zastopala, v končni fazi stališča Pravnega oddelka, nikoli niso bili odvisni od mojega privatnega življenja in jih niso nikoli vodili interesi ljudi zunaj Banke Slovenije. Za take zadeve Jasna Iskra ni bila nikoli pravi naslov," je pojasnila.

Banka Slovenije Posel danes Ji bodo zaradi bankrota moža viceguvernerji še tretjič obrnili hrbet?

Komu je ustrezalo, da policija težje pride do podatkov?

Poudarila je, da ne ona ne njen mož, ki je vodil podjetje Arksi, "nikoli nista bila v nobenih stikih" z Darkom Horvatom in Andrejem Ručigajem, še enim nadzornikom Factor banke iz vrst Aktive. Iskra je imela leta 2013 pomembno vlogo pri odločitvi Banke Slovenije o nadzorovani likvidacije Factor banke. Pred časom je poudarila, da je podjetje do banke poplačalo vse obveznosti.

Na Banki Slovenije pa so nam pojasnili, da "pravni oddelek ni nasprotoval posredovanju dokumentacije" policiji v zadevi Aktiva. "Opozoril je le na dejstvo, da je Banka Slovenije tudi v tem primeru zavezana spoštovati spremenjeno zakonodajo in zato v skladu z zadnjo pridobiti odredbo sodišča," so zatrdili.

Dodali so, da je šlo za "načelno opozorilo" o zaostrenih pogojih posredovanja podatkov, ki jih je uvedel novi zakon o bančništvu.

Na ministrstvu za finance niso pojasnili, ali so sprejetje take zakonodaje predlagali sami ali je to storila Banka Slovenije. Tudi zato ni jasno, zakaj se Banka Slovenije, ki je leta 2013 državnim bankam v sanaciji naložila preiskovanje sumov kaznivih dejanj v bankah, ni zavzemala za zakonodajo, ki bi omogočila lažje delo policije in tožilstva pri odkrivanju in pregonu kriminala v bankah. 

Del elektronske korespondence uslužbencev Banke Slovenije 

30. marec 2016

Pošiljatelj: policist PU Ljubljana

Prejemnik: Matej Krumberger

"V tej zvezi me zanima katera dokumentacija je nastala v okviru opravljenih revizij, ugotovitve revizije in morebitne priloge dokumentacije. Poleg navedenega me predvsem zanima ali v okviru tega hranite dokument, iz katerega je razvidno celotno lastništvo družbe Aktiva Naložbe d.d. (sedaj CG Invest d.d.) oziroma je razvidna celotna lastniška struktura, katero naj bi bil po zakonu dolžna družba razkriti banki pred odobritvijo posojila.

Šlo naj bi za nekakšen organigram."

 

31. marec 2016

Pošiljatelj: Miha Fila

Prejemnik: Jasna Iskra

(V vednost: Jurij Žitko, Matej Krumberger)

"Dobili smo spodnji mail iz Sektorja kriminalistične policije. Nekatere dokumente in naše popise kreditov, ki smo jih naredili v pregledu NLB v zvezi z Aktivo Naložbe imamo. Ne vem pa, kaj mu na podlagi spodnjega sploh lahko damo."

 

31. marec 2016

Pošiljatelj: Matej Krumberger

Prejemnik: Miha Fila, Jasna Iskra

(V vednost: Jurij Žitko)

"Samo vv, da je policist prosil za sestanek, na katerem bi zvedel s kakšno dokumentacijo razpolagamo, če je kaj koristnega bi potem formalno zaprosil, tako smo delali tudi v preteklosti."

 

31. marec 2016

Pošiljatelj: Uslužbenka BS

Prejemnik: Jasna Iskra

"Glede na določbe ZBan-2 torej policiji brez odredbe preiskovalnega sodnika ne smemo razkriti/posredovati nobenih podatkov pridobljenih v zvezi s posameznim postopkom nadzora, kamor se uvršča tudi vsa pridobljena dokumentacija v zvezi z Aktivo naložbe. Sestanek s policistom na katerem bi mu zgolj povedali s katero dokumentacijo razpolagamo po našem mnenju spada v t.i. "sivo območje" in je stvar odločitve Banke Slovenije, kakšen nivo sodelovanja želimo vzpostaviti."

 

8. april 2016

Pošiljatelj: Matej Krumberger

Prejemnik: Jasna Iskra, Miha Fila

(V vednost: več prejemnikov)

"Jasna,

ne vem zakaj sedaj vsi spodnji traktati, razumem da kooperativno sodelujemo s policijo (sam sicer nisem že dolgo)."

 

8. april 2016

Pošiljatelj: Jasna Iskra

Prejemnik: Matej Krumberger, Miha Fila

(V vednost: več prejemnikov)

"naš traktat spodaj je samo zato, da se vsi zavedamo, da se je glede možnosti posredovanja podatkov Policiji z uveljavitvijo ZBan-2 nekaj spremenilo."

Zato sicer ne vidim težave, da se dobimo, pogovorimo, vendar jih je najprej treba opozorit na ta nova dejstva"

 

8. april 2016

Pošiljatelj: Matej Krumberger

Prejemnik: Jasna Iskra, Miha Fila

(V vednost: več prejemnikov)

"Absolutno strinjam, se je tega zavedal tudi policaj kot tudi mi, zadeva pa že en teden stoji, zaradi tega urgiram"

 

28. junij 2016 (skoraj tri mesece pozneje, op. a.)

Pošiljatelj: Igor Škof

Prejemnik: Mejra Festić

(V vednost: Matej Krumberger, Jasna Iskra, VOD Posebna inšpekcijska skupina)

"Mejra,

tole je pa absurd in zahteva takojšnjo reakcijo PIS. Po interpretaciji PRA (Ana Štiherl) je PIS "sivo območje" BS. Očitno po mnenju PRA po uveljavitvi ZBan-2 je Sporazum s policijo (veljaven po sklepu guvernerja) protizakonit v določenih delih, delovanje PIS pa prav tako, glede na to, da je sta PIS in NBP Policiji posredovale še kakšne bolj občutljive podatke kot so tu zahtevani."

 

28. junij 2016

Pošiljatelj: Mejra Festić

Prejemnik: Jasna Iskra, Igor Škof

(V vednost: več prejemnikov)

"Ali lahko sklepam, da BS isce interpretacije, da NPU teh podatkov ne smemo dati? In strinjam se z Matejem, da jim raje damo kar zelijo, kot da jim ne damo.

Analiza preteklosti je potrebna za izboljsano delovanje prihodnosti, sicer se zgodovina ponavlja. Potem takem lahko recemo, naznanila storitve kaznivega dejanja ne smemo podati, ker gre za individualne podatke? Do takega absurda verjetno zadev ne bomo priganili."

 

29. junij 2016

Pošiljatelj: Jasna Iskra

Prejemnik: Mejra Festić, Igor Škof

(V vednost: več prejemnikov)

"PRA ne išče interpretacije ZBan-2, da NPU teh podatkov ne bi dali, ampak možnosti pod kakšnimi pogoji jih lahko damo, da je zagotovljena zakonitost...v kolikor namreč podatke posredujemo brez ustrezne pravne podlage je sankcija (poleg odgovornosti BS) tudi izločitev teh dokazov/podatkov (kot tudi vseh na njihovi podlagi pridobljenih dokazov) iz kazenskega postopka, kar posledično poveča možnosti neučinkovitega pregona."

 

29. junij 2016

Pošiljatelj: Mejra Festić

Prejemnik: Jasna Iskra, Igor Škof

(V vednost: več prejemnikov)

"Status "zaupen podatek" po našem prepričanju ni trajen pojem in nima zagotovljenega trajnega varstva, pač pa mu je logično nameniti toliko časa, kolikor je aktualen oz. toliko časa, kot ga je opredelil lastnik podatka (torej v konkretnem primeru NLB in ostale banke)."

"Kot drugo nas zanima, kdo je odločil, da je za zahtevane podatke potrebno pridobiti odredbo preiskovalnega sodnika? Gre za načelno odločitev?"

Komentarji

29

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • bor955 / 13.07.2018. ob 10:26 +19 - 1

    Potrebno bo nabaviti orožje in poravnati račune z vsemi temi lopovi ki nam kradejo že več kot 27 let in od vsakega bo potrebno izterjati ves denar ki ga je naropal in denar ponovno vrniti ljudem ki so ga pošteno zaslužili z trdim delom !!

    +19 - 1
  • Joint / 13.07.2018. ob 09:26 +11 - 1

    Demokracija je namenjena postenim drzavljanom. Za taksne lopove je edino zdravilo rezim filipinskega prefsednika Duerteja. Da bodo posteni drzavljani lahko dostojno ziveli, je drzavo potrebno ocistiti lopovov.

    +11 - 1
  • jugda / 13.07.2018. ob 06:37 +12 - 2

    Miljon posojila je pa vse ok? Aja, factor banka na dutb, posojilo pa v zgodovino...tako bi si tudi jaz "izposodil", vcasih se je temu reklo ukradel in si koncal v čuzi...danes pa na plaži in se smejis glupim slovencem...

    +12 - 2
delitve: 116
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin