SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dokumenti razkrivajo: kam so izginili bančni milijoni pidovskega tajkuna

10

termometer

Darko Horvat
Foto: Mediaspeed

Medtem ko kriminalisti preiskujejo nekdanje vodilne uslužbence Aktive, so upniki poslovnega sistema pidovskega tajkuna Darka Horvata dokončno ostali na suhem. Dokumenti iz Nizozemske razkrivajo, kam je poniknila velika večina posojil slovenskih bank.

Že spomladi 2013, ko je v družbo CG Invest, nekoč bolj znano pod imenom Aktiva Naložbe, prišel stečajni upravitelj Boštjan Pavec, je ugotovil, da je njegova stečajna masa bolj ali manj prazna. Zdaj je dokončno jasno, da so upniki nekdaj ključnega podjetja iz imperija pidovskega tajkuna Darka Horvata na čelu z bankami ostali praznih rok.

Končno poročilo o stečaju CG Investa, ki ga je upravitelj sodišču predložil v začetku meseca, razkriva vso globino finančnega izčrpavanja družbe.

Prodaja naložb in izterjava terjatev je v stečajno maso družbe CG Invest prinesla le nekaj več kot pol milijona evrov. Če odštejemo znesek, ki ga je upravitelj porabil za odvetnike, sodne takse in druge stroške, je upnikom ostalo le 300 tisoč evrov.

To je manj od tisočinke vsote, ki jim jo dolguje CG Invest. 

Skupna vrednost terjatev, ki so jo upniki prijavili ob stečaju CG Investa, je presegla tristo milijonov evrov. S tem se je stečaj družbe, naslednice nekdanjega pooblaščene investicijske družbe (pid) Atena, uvrstil med največje stečajne postopke v zgodovini samostojne Slovenije. Samo NLB, Banka Celje, Nova KBM, SID banka, Abanka Vipa in druge slovenske banke so v stečajno maso CG Investa prijavile blizu sto milijonov evrov terjatev.

Že v ponedeljek smo razkrili, da po preteklih poslih Darka Horvata brskajo slovenski kriminalisti. Pod njihovo lupo so tudi posojila Factor banke, ki je leta 2013 končala v nadzorovani likvidaciji. Dokaze o Horvatovih spornih poslih so iskali pri njegovih nekdanjih sodelavcih in bankirjih.

Preberite več -> Policija išče sledi za milijoni Darka Horvata

Kje so računalniški strežniki nekdanje Aktive?

Za prazno stečajno maso CG Investa se skriva zgodba o prenašanju premoženja, ki je na poti skozi več držav izginilo izpred oči bank. Izslediti jim ga ni uspelo niti s pomočjo forenzične revizije, saj je ta zajela le obdobje med letoma 2008 in 2013, ko je CG Invest na zahtevo bank končal v stečaju.

Horvatova ekipa je pogorišče Aktive čistila še v zadnjih dneh pred stečajem. Po nekaterih informacijah naj bi še pred stečajem iz prostorov podjetja izginilo več računalniških strežnikov. Še v začetku januarja 2013, manj kot mesec dni preden je državna SID banka na sodišče vložila zahtevo za stečaj CG Investa, je njegovo vodstvo na borzi prodalo še zadnje slovenske delnice "blue-chip". Zanje je iztržilo nekaj deset tisoč evrov.

Zadnji znani naslov Darka Horvata v Londonu:

CG Investu, ki je imel v svojih zlatih časih v lasti pomembne deleže v Factor Banki, nekdanjem Pinusu, Istrabenzu, Palomi in Cinkarni Celje, je tako ostala le peščica delnic NLB, Livarja in elektrodistribucijskih podjetij. Pavec se sploh ni odločil za njihovo cenitev, saj bi potrebni stroški presegali izkupiček od prodaje. 

Milijoni na Nizozemsko … 

Glavnino premoženja je Horvatu, ki je že nekaj let pred stečajem pretrgal vse uradne lastniške povezave z družbo, uspelo v tujino prenesti že pred dobrim desetletjem. Dokumenti, ki smo jih pridobili na Nizozemskem, razkrivajo, da je Horvatu za premoženjem uspelo izbrisati domala vse sledi. 

Prva postaja na poti denarja iz Slovenije so bile nizozemske družbe iz poslovnega sistema Aktiva. Ključni od njih, družbi CG Venture (nekdanji Aktivi Holdings), so Horvat in njegovi sodelavci odobrili za 170 milijonov evrov posojil, ki jih ta nikoli ni poplačala. Danes je v stečaju. Razkrivajo, da je imela družba ob začetku stečaja na računu le dobrih 3.500 evrov. Samo NLB in Factor banki je tedaj skupaj dolgovala skoraj 35 milijonov evrov. 

… od tam pa naprej po svetu

Iz CG Venture je šel denar naprej. Družba je namreč dobrih 100 milijonov evrov posodila nizozemski družbi Avant Holding, tolikšen znesek pa je med letoma 2006 in 2009 kot dividende prejelo še podjetje iz Luksemburga, ki je bilo takrat uradni lastnik CG Venture.

A Horvat je tudi na Nizozemskem ponovil vajo iz Slovenije. Avant Holding in CG Venture sta bili ob stečaju prazni lupini. Enako tudi SEI Holding, še tretja nizozemska družba iz Horvatove mreže. Njihovo edino premoženje so bili lastniški deleži več podjetij iz Gibraltarja in terjatve do družb, registriranih v ameriški davčni oazi Delaware. Večina teh je že končala v stečaju ali likvidaciji. Upniki so v stečaje Avant Holdinga, CG Venture in SEI Holdinga skupaj prijavili za več kot 330 milijonov evrov terjatev, pri čemer je velika večina nezavarovanih.

Kam so zdaj že nekdanje Horvatove nizozemske družbe nakazovale ta denar, je več let poskušal ugotoviti njihov stečajni upravitelj Jasper Berkenbosch. A tudi on je v stečajni masi našel bore malo naložb, iz katerih je mogoče pričakovati vsaj simbolično poplačilo.

Skrivnost 140-milijonske naložbe

Iz nizozemskih dokumentov je razvidno, da so Horvatove družbe na Nizozemskem največji del denarja iz Slovenije vložile v lastniške deleže rudnikov oziroma v nakup pravic za pridobivanje različnih rudnin.

Kar 140 milijonov evrov so v letih pred stečajem porabile za posle z delnicami podjetja Palensia Investments. Šlo naj bi za eno od največjih naložb nizozemskih družb nekdanje Aktive. Po naših podatkih gre za podjetje, registrirano na Britanskih Deviških otokih. Podatki o njegovih lastnikih niso javno dostopni.

Nekdanjega direktorja SEI Holdinga in Avant Holdinga Jordana Eržena, dolgoletnega Horvatovega tesnega sodelavca, nam za pojasnila ni uspelo priklicati.

Podjetje Palensia Investments je bilo sicer tesno povezano z izraelskimi poslovnimi krogi, s katerimi se je že v začetku stoletja prepletel Horvat (več o tem piše v okvirju). Pojavljalo se je namreč v več projektih izraelskega milijarderja Dana Gertlerja, lastnika skupine DGI, ki je obogatel s koncesijami za kopanje diamantov in bakra v rudnikih v Demokratični republiki (DR) Kongo. Podjetje, ki je bilo v solastništvu Horvatovih družb, je poslovno sodelovalo z Gertlerjevimi podjetji, ki so v osrednji Afriki izkoriščala zaloge bakra in kobalta. 

Stečajnik iz Nizozemske stopil v stik z NLB

A lastniki Palensia Investmentsa in Gertler, ki so ga lani ameriške oblasti začele preiskovati zaradi suma podkupovanja predsednika DR Kongo Josepha Kabile, se očitno niso razšli v prijateljskih odnosih. Podjetje je namreč pozneje vložilo tožbo proti Gertlerju in nekaterim njegovim družbam, od katerih je skupaj terjalo 120 milijonov ameriških dolarjev. Po naših podatkih sta obe strani na sodišču v Londonu že leta 2012, torej še pred stečajem CG Investa in nizozemskih družb, sklenili poravnavo.

Kaj natančno je ostalo od naložbe v podjetje z Britanskih Deviških otokov, ne ve niti upravitelj Berkenbosch. "Z eno od bank – NLB – sem se posvetoval o mogočem sodelovanju pri preiskovanju te transakcije," je zapisal v zadnje poročilo, objavljeno januarja letos. Dodatnih pojasnil ni želel dajati. 

Denar obtičal v nasedlih naložbah ...

Še 14 milijonov evrov so Horvatove družbe vložile v Bolivijo. S tem denarjem so kupile podjetje Pinecrest Consultancy, ki je imelo v tej državi, bogati s srebrom, zlatom in železom, pravico do raziskovanja zalog naravnih bogastev. Že leta 2012 je bila knjigovodska vrednost teh delnic enaka nič. 

Eden od rudnikov diamantov v Republiki Južni Afriki, ki ga upravlja skupina De Beers. Eden od rudnikov diamantov v Republiki Južni Afriki, ki ga upravlja skupina De Beers. Foto: Reuters Vzorec z visokimi vlaganji v podjetje, ki se je izkazalo za ničvredno, se je ponovil pri ameriški naftni družbi Maverick Oil & Gas, registrirani za raziskovanje vrtin za črpanje nafte in plina. Družbe iz skupine Aktiva so vanjo vložile 18 milijonov dolarjev, leta 2013 pa je končala v stečaju. 

Nekaj let pred tem se je Horvat resno zanimal tudi za vlaganja v črpališča nafte v iraškem Kurdistanu. Na sestanke je hodil z Muradom Megallijem, enim od izvršnih direktorjev mednarodne investicijske banke JP Morgan, ki je pozneje v Iraku umrl v letalski nesreči.

... in v rudnikih diamantov

Vlagal je tudi v rudnike v Republiki Južni Arfiki. Podjetje Aktiva Diversified, registrirano v Gibraltarju, je že vrsto let eden od pomembnih solastnikov britanskega podjetja DiamondCorp, ki upravlja rudnike diamantov v bližini Johannesburga. Delež Aktive se je v zadnjih letih zmanjševal, saj je podjetje ob povečevanju kapitala pridobivalo tudi nove delničarje.

Darko Horvat danes živi v Londonu. Informacije o tem, s katerimi posli se ukvarja, so skope. Tudi na donatorski večerji za britansko konservativno stranko, o kateri je pred leti poročal tamkajšnji časnik The Guardian, naj bi se Horvat predstavljal kot "vlagatelj". Njegovo ime pa je že pred leti izginilo iz britanskih poslovnih registrov.

S Horvatom ni mogoče priti v stik. Tako tudi ni jasno, ali je stik z njim že uspelo vzpostaviti slovenski policiji prek Interpola, saj proti njemu vodi najmanj dva predkazenska postopka.

Padec Horvatovega izraelskega botra

Darko Horvat je imel v obdobju svoje poslovne kariere tesne stike z izraelskimi poslovneži. Že leta 2001 je oblikoval konzorcij, ki se je potegoval za nakup Nove KBM. V njem je bil ob Aktivi in Factor Banki, kjer je imela Aktiva pomemben lastniški delež, še Ganden Group iz Izraela, ki jo je vodil tamkajšnji poslovnež Nochi Dankner. 

Izraelski poslovnež Nochi Daenkner je bil leta 2016 obsojen na zaporno kazen zaradi domnevne tržne manipulacije. Izraelski poslovnež Nochi Daenkner je bil leta 2016 obsojen na zaporno kazen zaradi domnevne tržne manipulacije. Foto: Reuters Njune poslovne poti so se v poznejših letih še bolj prepletle. Horvat je Danknerju pomagal pri prevzemu tedaj največjega izraelskega holdinga IDB, ki je takrat upravljal okrog 12 milijard ameriških dolarjev premoženja. Svoj delež v holdingu je Horvat nekaj let pozneje prodal.

Z Danknerjem je še pred finančno krizo sodeloval tudi pri gradnji igralniškega kompleksa in hotela Plaza v Las Vegasu. Naložba se je kmalu izkazala za nasedlo, saj se je njena vrednost s prvotnih 250 milijonov evrov početverila, zato so nekatere izraelske banke zaustavile financiranje.

V Izraelu je zaradi tega izbruhnila velika afera. Leta 2008 je Horvat izstopil iz projekta, v katerem je sodeloval tudi z Jacobom Schimmelom, britanskim poslovnežem judovskih korenin, ki je pozneje postal uradni solastnik poslovnega sistema Aktiva. 

Poti Horvata in Danknerja, še leta 2011 enajstega najbogatejšega Izraelca na lestvici revije Forbes, naj bi se v zadnjih letih razšle. Ko je bil Dankner konec leta 2016 na sodišču v Tel Avivu obsojen na dve leti zaporne kazni zaradi domnevne tržne manipulacije, mu je javno podporo izrazilo več vplivnih judovskih organizacij, med drugim tudi Svetovni judovski kongres. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 63
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin