SiolNET. Posel danes Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva?

1

termometer

Slovenija za privabljanje tujih vlagateljev ostaja nezanimiva, saj ni konkurenčna. Kaj bi bilo za izboljšanje poslovnega okolja nujno narediti?

Slovenija je na letošnji lestvici svetovnega gospodarskega foruma pridobila 11 mest in se med 140 državami uvrstila na 59. mesto. Kljub temu ostaja ena izmed držav, katerih položaj se je po začetku krize na lestvici najbolj poslabšal.

Gospodarstvo ne prenese povečanja plač, zato jih je treba razbremeniti Gospodarski minister Zdravko Počivalšek poudarja, da so za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva ključni predvsem ukrepi na treh področjih: zmanjšanje administrativnih ovir, znižanje stroškov dela in fleksibilnejša delovna zakonodaja.

Razbremenitev plač, s čimer bi se delavcem dvignile neto plače, si želijo tudi gospodarstveniki. A po njihovem prepričanju gospodarstvo ne prenese povišanja plač. Edino pot tako vidijo v nižanju davkov na plače.

"Prepričani smo, da bi z znižanjem davkov med slovenske ljudi prišlo toliko optimizma, da bi se povečale domača poraba in naložbe, s tem pa bi se v državno blagajno steklo tudi več denarja kot danes," je konec septembra na kongresu managerjev dejal predsednik združenja Manager Aleksander Zalaznik.

Sindikati in delodajalci na istem bregu Glede razbremenitve dela in znižanja DDV se strinjajo tako sindikati kot delodajalci. Oboji namreč ostro nasprotujejo vladni nameri, da začasen ukrep o višjem DDV postane trajni ukrep.

Vlada je namreč julija 2013 zvišala splošno stopnjo DDV z 20 na 22 odstotkov, znižano, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Ukrep je trenutno zapisan v zakonu o izvrševanju proračuna za čas do konca leta 2015. Če bo DZ potrdil predlagano novelo zakona, bo ta krizni javnofinančni ukrep prešel v trajnega.

V Sloveniji sta nadpovprečno obremenjena tako delo kot potrošnja "Glavno breme povišane stopnje DDV nosijo prav najrevnejše in najranljivejše skupine državljanov, ki večji del svojih dohodkov porabijo za najnujnejše življenjske potrebščine. A vlada se kaj prida ne ozira na mnenje preostalih socialnih partnerjev," je prepričana izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje, ki opozarja, da sta v Sloveniji nadpovprečno obremenjena tako delo kot potrošnja.

Visoki davki dajejo manj možnosti za potrošnjo "Naša ključna zahteva zato ostaja razbremenitev plač, ki bo dvignila neto plače. S tem bi se okrepila tudi kupna moč. To bi po našem predlogu lahko uresničili s spremembami dohodnine," pove Pojetova in doda, da so se v socialnem sporazumu že zavezali, da bodo pristopili k prestrukturiranju davčnih bremen. To vključuje razbremenitev dela in potrošnje ter obremenitev kapitala in premoženja. Pri višini davka na dobiček je Slovenija po podatkih Evropskega statističnega urada prav na repu držav EU.

Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da je za gospodarstvo in prebivalce vedno slabo, če so davki visoki, ker je manj možnosti za potrošnjo.

Zato bi bila ob davčnih spremembah pripravljena sprejeti "win-win situacijo", v kateri bi na eni strani bolj obremenili kapital – seveda ob ohranitvi olajšav za investicije –, na drugi strani pa zmanjšali obremenitev stroškov dela. A bojijo se, da bi pri razbremenitvi stroškov dela ostalo samo pri obljubah, na drugi strani pa bi se pojavila višja obdavčitev kapitala.

Nepremičninski davek bi lahko nadomestil izpad davka na plače Ekonomist Igor Masten pa rešitev v izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva vidi v prenosu davčnega bremena z dela na potrošnjo.

"Znižati bi morali stroške katerihkoli proizvodnih faktorjev, med njima sta delo in kapital, ter jih preusmeriti v potrošnjo. Če želimo proračun obdržati nevtralen, bi bilo najbolje znižati izdatke. A ker to običajno ne gre, je treba prihodke poiskati drugod. Tu mislim na dvig davkov na potrošnjo, ki vključuje tudi dvig DDV, ali davek na premoženje," pojasnjuje Masten in dodaja, da bi moral nepremičninski davek postati finančno bistveno bolj izdaten, kot pa danes prinesejo njegovi nadomestki.

Podpisan triparitetni sporazum za prestrukturiranje davčnih bremen Prestrukturiranje davčnih bremen oziroma razbremenitve dela mora za ohranitev vzdržnosti državnega proračuna temeljiti na preračunih in analizah, izpadle vire pa mora vlada poiskati drugod. Vlada sicer ukrepe na davčnem področju, katerih cilj je prestrukturiranje bremena javnih dajatev v smeri povečanja konkurenčnosti gospodarstva, pripravlja že več mesecev.

"Vlada, sindikati in delodajalci smo se pri socialnem sporazumu skupaj zavezali k prestrukturiranju davčnih bremen. S tem namenom je bil na ministrstvu za finance ustanovljen usmerjevalni odbor, ki dela analize v tej smeri," pravi Pojetova, ki pa končnih odločitev ne pričakuje do konca leta. Sem spada tudi zmanjšanje dajatev za 13. plačo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin