Ponedeljek, 6. 3. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Kako na Mercator vplivajo velike težave Agrokorja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,85
7
Hrvaški trgovsko-prehrambeni koncern Agrokor Ivice Todorića je v vse večjih težavah. Toda težave njegovega večinskega lastnika nujno ne pomenijo tudi težav za Mercator. Ta ima namreč v skupini Agrokor še vedno visoko stopnjo samostojnosti pri nadzoru nad finančnimi tokovi.
Glasna opozorila vladajoče hrvaške politike, da je "too big to fail" (prevelik za propad, op. p.), da bi imel njegov padec nepredstavljive posledice za hrvaško gospodarstvo in da mu mora država pomagati, kažejo na to, da se Agrokor resno maje.
O tem priča tudi panični umik vlagateljev in posledični prosti pad obveznic Agrokorja na borzah. Izgublja namreč zaupanje v očeh mednarodne javnosti, ki vse manj verjame v Agrokorjeve možnosti za uspešno rešitev aktualnih finančnih težav.
Celo hrvaški premier Andrej Plenković je pred dnevi dejal, da vlada pozorno spremlja dogajanje v Agrokorju. Od njegovega lastnika Todorića in vodstva pa pričakuje, da ustrezno odgovorijo na izzive, ki so pred družbo, in da pri tem upoštevajo njeno finančno stabilnost, dobavitelje in vse hrvaško gospodarstvo.
Preberite še:
Finančni trgi Agrokorju obračajo hrbet, v Mercatorju nova odpuščanja
Preplah med upniki Agrokorja: zlom tečaja na borzi
Todorićev Agrokor: začetek konca balkanskega imperija?
Vlagatelji bežijo iz Agrokorja
Bonitetna agencija Moody’s je v začetku leta znižala rating Agrokorja z B2 na B3 in povzročila paniko med vlagatelji. Zdaj je rating potrdila, vendar spremenila obete s stabilnih v negativne. Kot razlog so analitiki v teden dni stari oceni navedli velike negotovosti zaradi zadolženosti.
Hrvaški koncern Agrokor se bo očitno reševal z (raz)prodajo odvisnih družb.
Obveznice, s katerimi je Agrokor na trgu dobil okoli 900 milijonov evrov, so v prejšnjem tednu dosegle novo rekordno nizko vrednost. Vredne so manj kot 70 odstotkov nominalne vrednosti, kar je celo manj od grških državnih obveznic na vrhuncu dolžniške krize.
Še slabše kaže tako imenovanim obveznicam PIK (v angl. "Paid in kind"), ki jih je Agrokor izdal leta 2014 in z njimi zbral 485 milijonov evrov za financiranje prevzema Mercatorja. Po zadnjih podatkih so vredne 25 odstotkov vrednosti, ki so jo imele ob izdaji.
Vse to pomeni, da vlagatelji v poplačilo Agrokorjevega dolga ne verjamejo več, zato so pripravljeni njegove obveznice prodajati po zelo nizkih cenah.
Trenutek resnice za Todorića
Kot je znano, je Agrokor v začetku leta poskušal najeti sindicirano posojilo (posojilo pri skupini bank, ki se odplačuje pod enotnimi pogoji, op. a.), s katerim bi refinanciral obstoječe dolgove in težave odložil za nadaljnjih nekaj let, vendar mu je načrt spodletel. Uradno zato, ker so vlagatelji zahtevali (pre)visoke donose. Pozneje so v Agrokorju dejali, da denarja tako ali tako ne potrebujejo.
Čez dobro leto dni, junija 2018, bodo v plačilo zapadle prej omenjene obveznice PIK, za katere Agrokorju ni bilo treba plačevati sprotnih obresti, ga pa vse vračilo čaka na koncu.
Ker ima Agrokor velike dolgove, kljub zniževanju stroškov pa denarni tokovi še zdaleč ne zadoščajo, da bi do takrat zbral 485 milijonov evrov, s katerimi bi poplačal obveznice PIK, je Todorić v na videz brezizhodnem položaju.
Razprodaja Todorićevega imperija?
Kot kaže, se bo hrvaški koncern Agrokor, ki ima za skoraj tri milijarde finančnega dolga, najetega po visokih obrestih, reševal z (raz)prodajo odvisnih družb.
Januarja smo že poročali, da se Agrokor in svetovni velikan Coca-Cola pogovarjata o prevzemu Jamnice, največjega proizvajalca mineralne vode na Hrvaškem. Pogajanja naj bi trajala že nekaj tednov, a se je zataknilo pri ceni.
V teh dneh je rezultate objavilo sedem Agrokorjevih podjetij, ki kotirajo na Zagrebški borzi. Jamnica, Ledo in Zvijezda so poslovali z dobičkom, Tisak, Belje, Vupik in PIK Vinkovci pa z izgubo. Med njimi največ prihodkov od prodaje ustvarita Tisak in Belje, ki sta poleg izgube imela tudi enoodstotni oziroma dvoodstotni upad prihodkov.
V začetku meseca so na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve so dobili depešo, v kateri jih Rusi obveščajo o ukinitvi dovoljenj več hrvaškim podjetjem za uvoz izdelkov v Rusijo. Med drugim sta brez dovoljenja ostali Agrokorjevi družbi Belje in PIK Vrbovec.
Tudi če mednarodne družbe tveganega kapitala in pokojninske družbe ne bodo videle obljubljenega denarja, to še ne bo pomenilo finančnega zloma Agrokorja ali katere od njegovih družb, kot so Jamnica, Ledo, Zvijeza ali PIK Vrbovec.
Obveznice je namreč izdalo podjetje Adria Group s sedežem na Nizozemskem, ki ima 95,5-odstotni lastniški delež v Agrokorju in je v neposredni Todorićevi lasti. V skrajnem primeru bi se torej zgodil bankrot nizozemskega podjetja, vplivni hrvaški tajkun pa bi se moral posloviti od lastništva Agrokorja, saj bi mu ga zasegli njegovi financerji.
Strogi bančni pogoji za Mercator
Težave hrvaškega lastnika naj bi imele določen vpliv na Mercator. Tako posamezne banke po neuradnih informacijah že načrtujejo oblikovanje rezervacij za njegova posojila.
Ivica Todorić bi lahko izgubil večinski lastniški delež v Agrokorju.
A čeprav je Agrokor njegov večinski lastnik, ima Mercator v skupini še vedno visoko stopnjo samostojnosti pri nadzoru nad finančnimi tokovi. Izčrpavanje, s katerim bi Todorić na račun Mercatorja reševal lastne težave, se torej ne more zgoditi.
Mercator, ki samo v Sloveniji ustvari 1,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje in zaposluje okoli 10 tisoč ljudi, je namreč konec leta 2014 z bankami dosegel dogovor o reprogramu posojil do leta 2021. Ta določa tudi stroge omejitve, za kaj lahko Mercator porabi denarni tok in ali lahko novemu lastniku izplačuje dividende.
Kljub temu naj bi se z določenimi težavami spopadala družba Mercator - S v Srbiji. Ta je po Agrokorjevem prevzemu Mercatorja prevzela okoli 180 trgovin srbske verige Idea, ki je bila v lasti Agrokorjevega Konzuma in je vrsto let poslovala z visoko izgubo. Čeprav so trgovine v Srbiji uradno pod okriljem Mercatorja, naj bi še vedno vse niti vlekel Agrokor.
Bo tudi Mercator nosil Agrokorjevo breme?
Zaradi dogajanja na Hrvaškem naj bi bili zaskrbljeni tudi slovenski dobavitelji, od katerih Mercator na leto odkupi za okoli 500 milijonov evrov blaga. V primeru občutnega poslabšanja njegove finančne slike bi bili namreč ravno oni tisti, ki bi prvi nosili posledice.
Kako bo letos posloval Mercator
Skupina Mercator za letos načrtuje prihodke od prodaje 2,4 milijarde evrov, kar je manj od ocenjenih za lani. Zgodila se je namreč odprodaja nekaterih družb iz neosnovne dejavnosti, medtem ko v osnovni trgovski dejavnosti načrtujejo 1,2-odstotno rast.
Za naložbe bodo namenili 68,5 milijona evrov, največ za projekt gradnje logistično-distribucijskega centra v Ljubljani, ki ga nameravajo odpreti v letu 2019.
Denarni tok bo v večji meri predviden za poplačilo finančnih obveznosti, ki zapadejo v letošnjem letu. Tudi če se bo zgodila monetizacija nepremičnin, bo šla večina denarja za zmanjšanje neto finančnega dolga, ki naj bi konec leta znašal 784 milijonov evrov.
Hrvaški trgovec ima v primerjavi z Mercatorjem bistveno slabše plačilne pogoje. Agrokor je namreč likvidnostna sredstva vse bolj pridobival na račun dobaviteljev. Tem je na zadnji dan leta 2015 dolgoval 2,1 milijarde evrov. Plačilni roki do dobaviteljev na podlagi razpoložljivih bilančnih podatkov so se raztegnili na skoraj pol leta.
"Dobavitelje plačujemo prej"
Bojazni slovenske prehrambene industrije, da bo Agrokor na njihovih plečih reševal lastne prehrambene družbe in financiral prevzem Mercatorja, so se sicer uresničile. Dobavitelji pa so se spopadali z zmanjšanim obsegom naročil in vse bolj omejenim prostorom na trgovskih policah združenega Mercatorja in Konzuma.
Mercator naj bi letos v trgovski dejavnosti dosegel nekaj več kot enoodstotno rast prihodkov.
V Mercatorju že ves čas odgovarjajo, da nikogar niso in ne bodo metali s svojih polic in da kvečjemu pomagajo slovenskim dobaviteljem pri prodoru na trgovske police skupine Agrokor na Hrvaškem.
Neresnične so tudi informacije o podaljševanju plačilnih rokov, s čimer bi Mercator na račun dobaviteljev prišel do dodatnih denarnih sredstev. "V obdobju od decembra 2013 do decembra 2016 smo skrajšali vezavo poslovnih obveznosti za 28 dni," so poudarili. V tem obdobju so tudi zmanjšali obveznosti do dobaviteljev za več kot 50 milijonov evrov.
"Torej smo naredili velik korak naprej do svojih poslovnih partnerjev. Podobno velja tudi za poslovanje družbe Mercator-S, ki je v enakem obdobju skrajšala dneve vezave poslovnih obveznosti," so še poudarili v Mercatorju.
Odpuščanja v Mercatorju
Bolj skopi s pojasnili so bili o morebitnih zahtevah slovenskih dobaviteljev po predujmih ali dodatnih zavarovanjih. "Vsako dodatno zahtevo vedno rešujemo skupaj in v soglasju z dobavitelji in tudi v zadnjem obdobju nobena zahteva ni pomenila nikakršnega tveganja s stališča poslovne stabilnosti Mercatorja," so nam povedali.
Ob vsem tem je treba opozoriti, da se v drugi polovici letošnjega leta izteka triletni rok, v katerem je Agrokor kot prevzemnik Mercatorja sprejel nekatere zaveze do dobaviteljev in zaposlenih v Sloveniji.
Kot smo razkrili na Siol.net, naj bi po izteku zavez septembra službo izgubilo do 30 odstotkov zaposlenih v korporativnih službah, torej najmanj 200 ljudi. Na naša vprašanja v zvezi s tem v Mercatorju niso odgovorili. Pojasnili so le, da je "temeljni cilj za letošnje leto predvsem povišanje dobičkonosnosti".
7