Finančni trgi Agrokorju obračajo hrbet, v Mercatorju nova odpuščanja

Mednarodni financerji Agrokorja, lastnika Mercatorja, so očitno vse manj prepričani, da se bo hrvaškemu koncernu uspelo samemu izvleči iz finančnih težav. Kako bo to vplivalo na največjega slovenskega trgovca?

Z mednarodnih finančnih trgov prihajajo dramatične novice o finančnem položaju Agrokorja.

Tako imenovane obveznice PIK (v angl. "Paid in kind"), ki jih je Agrokor leta 2014 izdal za financiranje prevzema Mercatorja, so bile včeraj vredne le še 28 odstotkov vrednosti ob izdaji. To pomeni, da so bili včeraj vlagatelji, ki so pred tremi leti kupili za 485 milijonov evrov teh obveznic, zanje pripravljeni plačati le še 135 milijonov evrov.

Gre za do zdaj najmočnejše znamenje vlagateljev, da v poplačilo Agrokorjevega dolga ne verjamejo več, zato so pripravljeni njegove obveznice prodajati tudi po zelo nizkih cenah.

Morda vas zanima še:

Preplah med upniki Agrokorja: zlom tečaja na borzi

Todorićev Agrokor: začetek konca balkanskega imperija?

Tako dramatičnemu upadu vrednosti obveznic smo običajno priča, ko so njihovi izdajatelji tik pred razglasitvijo stečaja. V Sloveniji so na primer na enak način leta 2013 zgrmele vrednosti obveznic, ki so jih izdale banke. To se je zgodilo tik pred njihovo sanacijo, ko je postalo jasno, da bo država imetnike obveznic razlastila, s čimer se je želela izogniti stečajem bank. 

Lastniku Agrokorja Ivici Todoriću zmanjkuje manevrskega prostora v pogajanjih z mednarodnimi financerji. Foto: STA ,

Preplah med Agrokorjevimi upniki

Tudi vrednost preostalih obveznic koncerna, ki je v lasti Ivice Todorića, je v zadnjih tednih močno upadla. Že pred dvema tednoma smo poročali o preplahu med upniki hrvaškega koncerna zaradi zloma tečaja obveznic na borzi, ki je bil posledica neuspelega dogovora z bankami upnicami o novi zadolžitvi.

Njihova vrednost še naprej upada.

• Obveznica v skupni izdaji 325 milijonov evrov, ki jo mora Agrokor poplačati do maja 2019, je vredna le še 78 odstotkov nominalne vrednosti, torej 253 milijonov evrov.
   
• Dolarska obveznica, ki v plačilo zapade februarja 2020, z njo pa je Agrokor zbral 300 milijonov ameriških dolarjev denarja, je včeraj na borzi v Berlinu dosegala le še slabih 80 odstotkov vrednosti. Na isti ravni se giblje tudi tečaj še ene Agrokorjeve obveznice, vredne 300 milijonov evrov, ki zapade isti mesec.

Pri tem je treba poudariti, da imajo naštete Agrokorjeve obveznice že tako astronomsko visoko kuponsko obrestno mero, ki presega 8,87 odstotka. Za primerjavo: dolgoročna posojila, ki jih je najel Mercator, imajo v povprečju 3,2-odstotno obrestno mero.

Bo Agrokor padel v spiralo zapadlih obveznic?

Hkrati ni mogoče izključiti možnosti, da bo moral Agrokor zgoraj omenjene obveznice poplačati še pred rokom. Če namreč Agrokorju ne bo uspelo poplačati obveznic PIK, ki zapadejo junija 2018, bodo v plačilo samodejno zapadle tudi preostale obveznice.

Kot smo že poročali, za poplačilo obveznosti iz obveznic jamčijo družbe iz poslovnega sistema Agrokor: Jamnica, Konzum, Ledo, PIK Vinkovci, Agrokor trgovina, Sarajevski Kiseljak in Zvijezda.

Ker se mednarodni vlagatelji zavedajo, da bo Agrokor del premoženja prej ali slej moral prodati, so vse glasnejše informacije o njihovi prodaji. Samo za Jamnico se zanima Coca Cola, že jeseni pa so na Hrvaškem izbruhnile informacije, da so v Sberbank razmišljali o zasegu njenih delnic.

V Agrokorju včeraj na naša vprašanja niso odgovorili. Prosili smo jih za komentar upada vrednosti obveznic in katere ukrepe nameravajo sprejeti za povrnitev zaupanja vlagateljev.

V Mercatorju dogajanja, povezanega z Agrokorjem, ne komentirajo. Foto: STA ,

Todorić prevzem Mercatorja okronal z obveznico na Kajmanskih otokih

Iz podatkov Bloomberga je razvidno, da Agrokorju že letos zapade za 200 milijonov evrov posojil. Najprej mora do sredi julija vrniti 150 milijonov evrov.

V začetku avgusta pa bo moral Agrokor poplačati še vlagatelje, ki so pred tremi leti kupili za 50 milijonov evrov vrednih obveznic, izdanih na irski borzi, ki kotirajo na Kajmanskih otokih. Agrokor jih je prek luksemburškega podjetja Acquarius Plus Investments, pri katerem si je uradno izposodil denar, izdal v začetku avgusta 2014. To je storil na isti dan, ko je dokončno prevzel nadzor nad Mercatorjem, s položaja pa so odstopili dotedanji slovenski člani nadzornega sveta največjega slovenskega trgovca.

Odgovor na vprašanje, zakaj je Agrokor v razmeroma nizkem znesku ločeno izdal obveznico, ki kotira v karibski davčni oazi, ne omenjajo pa je nobeni finančni izkazi koncerna, čeprav za ta dolg jamči ena od družb iz njegove skupine (PIK Vinkovci), bi morda ponudil seznam imetnikov te obveznice.

Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Siol.net, dokazujejo, da je Jamnica, ena od družb iz poslovnega sistema Agrokorja, konec leta odpustila 229 ljudi. Foto: STA ,

Bloomberg: Trg pričakuje drastične ukrepe

Bloomberg sicer v zaprti analizi, namenjeni le vlagateljem, navaja več izjav analitikov, iz katerih je razviden dvom o Agrokorjevi finančni vzdržnosti.

"V zadnjih letih so se v nasprotju z obljubami Agrokorja, da bo dolgove zmanjševal, ti celo povečali. Trg je Agrokorju zdaj povedal, da je čas za drastične ukrepe," je poudaril Okan Akin, analitik iz družbe Alliance Bernstein Holding.

"Že letos Agrokor potrebuje obsežno refinanciranje. Do prihodnjega leta mora zmanjšati zadolženost, saj ne pričakujemo, da bo skupina ob trenutni likvidnosti in pričakovanem denarnem toku sposobna upravljati tolikšen dolg," pa je menil Anthony Giret iz družbe Spread Research.

Izvršni podpredsednik Agrokorja Ivan Crnjac je za Bloomberg pojasnil, da imajo načrt in strategijo, ki jo bo družba začela uresničevati v ustreznih časovnih rokih, a podrobnosti ni pojasnil. Analitiki so bili sicer do Agrokorja kritični tudi zaradi pomanjkljivega komuniciranja ob nedavnem znižanju bonitetne ocene mednarodne hiše Moody's.

V Agrokorju trdili, da odpuščanj ni, a …

Čeprav predstavniki hrvaške vlade za zdaj o Agrokorju govorijo s pomirjujočimi toni, ceno hitre širitve Agrokorja, ki jo je Todorić financiral z zadolževanjem, že plačujejo zaposleni v koncernu.

Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Siol.net, dokazujejo, da je Jamnica, ena od družb iz poslovnega sistema Agrokorja, konec leta odpustila 229 ljudi. Še dodatnih 135 zaposlenih so v Jamnici prerazporedili na druga delovna mesta v koncernu Agrokor. Skupaj torej dobro tretjino vseh zaposlenih.

Spomnimo, gre za informacijo, ki so jo v Agrokorju še novembra po tem, ko je o odpuščanju o Jamnici poročal hrvaški spletni portal Index.hr, odločno zanikali. "Informacije o odpuščanju so napačne," so takrat sporočili iz Jamnice, ki jo od marca lani vodi Mislav Galić, podpredsednik koncerna Agrokor.

Že danes je Mercatorjeva maloprodaja kadrovsko podhranjena, opozarjajo v sindikatu delavcev trgovine. Foto: STA ,

… dokumenti trdijo drugače

A zapisnik seje sveta delavcev Jamnice takratne navedbe postavlja na laž. Iz dokumenta je namreč razvidno, da je uprava družbe že 11. novembra lani zaposlene seznanila z novo "reorganizacijo" in da se je zmanjševala števila zaposlenih lotila na zelo brutalen način.

Dolgoletni zaposleni v Jamnici, ki so ostali brez dela, so tako morali podpisovati "sporazumne" odpovedi, v katerih je pisalo, da so službo izgubili zaradi "nadaljnje nesposobnosti za delo" zaradi trajnih značilnosti in sposobnosti, čeprav so pred tem svoje delo opravljali brez težav. V zameno so nekdanji zaposleni ob treh plačah odpravnine prejeli zgolj zagotovila uprave Jamnice, da vsebine teh pogodb ne bodo razkrivali ne zavodu za zaposlovanju ne njihovim novim delodajalcem.

Dokumenti razkrivajo tudi precejšnje poslabšanje poslovanje Jamnice, ki je eden od porokov za Agrokorjeva posojila. Prihodki družbe so v prvih devetih mesecih leta 2016 upadli za tri odstotke, prodaja na liter pa za štiri odstotke, je zaposlene seznanil Galić.

Opozoril jih je, da niso ustvarili načrtovane dobičkonosnosti, ki jo je od njih zahteval Agrokor. Zmotilo ga je tudi, da informacije o odpuščanjih uhajajo v medije. Čeprav je napovedal, da drugega in tretjega vala odpuščanj ne bo, je dopustil možnost novih pretrganj pogodb z zaposlenimi zaradi nespoštovanja obveznosti.