SiolNET. Posel danes Novice
5,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Guverner Jazbec v DZ: Nekateri očitno menijo, da je bila bančna luknja plod naše domišlljije

5,75

termometer

Boštjan Jazbec, Banka Slovenije
Foto: Matej Leskovšek

"Očitno je nekaterim uspelo, da zdaj celo pristojne inštitucije menijo, da je bilo s slovenskimi bankami v letu 2013 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije ter mednarodnih inštitucij," je v prvem odzivu na sredine kriminalistične preiskave v Banki Slovenije dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

"Prosim, da celotno zaslišanje opravimo javno, saj se tako počutim varneje," je guverner Boštjan Jazbec dejal ob začetku današnjega pričanja pred komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. 

"Če bank v 2013 ne bi reševali, jih ne bi bilo več"

Na vprašanje, ali še vedno trdi, da je bilo s postopkom ugotavljanja bančne vrzeli vse v redu, je odgovoril, da so na Banki Slovenije že vse povedali.

Uvodoma je razložil svoj pogled na razloge za nastanek bančne luknje. Meni, da se je vse skupaj začelo že v 90. letih. Banke so pogosto sprejemale tveganja, ki bi jih morali prevzemati investitorji, kar je ob izbruhu finančne in gospodarske krize privedlo do globoke luknje v njihovih bilancah.

"Konec leta 2013 so imele banke v bilancah za več kot 11 milijard evrov slabih posojil, večina je bila zavarovanih z nepremičninami oziroma delnicami takrat že slabo stoječih ali propadlih podjetij. Vrednost padca zavarovanj v bankah je bila tako velika, da je bila potrebna dokapitalizacija," je spomnil in dodal: "Če ne bi reševali bank, danes ne bi imeli nobene več."

Pregon bankirjev: Jazbeca preseneča le en sodni epilog 

Del tega je tudi posledica kaznivih dejanj, je dejal. "Banka Slovenije je aktivno sodelovala s policijo pri pomoči razlage teh dejanj. Predstavnik NPU je že povedal, da so elemente kaznivih dejanj ugotovili pri poslih v skupni vrednosti okrog 700 milijonov evrov. Iz tega lahko ocenimo, kolikšen del slabih posojil je posledica kriminalitete in kolikšen finančne ter gospodarske krize," je povedal Jazbec.

V za javnost odprtem delu seje se je strinjal, da je v postopkih odobravanja kreditov prihajalo tudi do nepravilnosti. Vloženih je bilo več kot 100 naznanil, sumov, kazenskih, odškodninskih tožb itd., kar pomeni, da Nacionalni preiskovalni urad opravlja svoje delo.

Po njegovem mnenju je presenetljivo, da se je do zdaj končal le primer Dimic, in sicer z oprostilno sodbo. "Ne nasprotujem in ne postavljam pod vprašaj tega postopka, očitno pa v Sloveniji vlada velika zmeda," je dejal Jazbec.

"Ne razumem, kako imamo še vedno toliko slabih posojil"

Tudi danes slovenski bančni sistem obremenjuje visok delež slabih posojil. "V Sloveniji imamo danes še vedno en problem, ki ga ne razumem. Še vedno smo tretji v Evropi, za Ciprom in Grčijo, po deležu slabih terjatev. Visok delež je v sistemskih bankah, kot sta NLB in NKBM, v nekaterih bankah je ta delež več kot 25-odstoten," je dejal. 


Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev

Draghi molčal ob preiskavah na Cipru, Irskem in v Italiji. Česa se boji v Sloveniji?


Kriminalisti obiskali tudi revizijski hiši

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank s konca leta 2013. Pod drobnogled so po več prijavah oškodovancev vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke oziroma ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB.

Preiskava je, kot so potrdili, potekala na Banki Slovenije, NLB, revizijski hiši Deloitte, po poročanju medijev pa tudi v revizijski hiši Ernst & Young.

Po informacijah medijev so se med preiskovanci med drugim znašli guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt.

Po navedbah policije iz dosedanjih ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Zaradi takšnega ravnanja je banka po navedbah policije pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga. Za 257 milijonov evrov podrejenih obveznosti je bilo v okviru bančne sanacije izbrisanih v NLB.

Draghi pisal Fišerju

Sredina preiskava in zaseg dokumentov na Banki Slovenije je zaskrbela Evropsko centralno banko, njen predsednik Mario Draghi pa je v pismu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju še isti dan zahteval odpravo kršitve pri nezakonitem zasegu informacij in Sloveniji v nasprotnem zagrozil s pravnimi posledicami.

Podatki ECB so namreč zaščiteni z zakonodajo EU, temeljna pogodba EU pa daje ECB posebno imuniteto. Na policiji so odgovorili, da ne Banka Slovenije ne njeno vodstvo v predkazenskem postopku ne uživata imunitete, Fišer pa je Draghijeve pozive zavrnil.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin