Četrtek, 20. 1. 2022, 22.22
2 leti, 11 mesecev
Golobova plača poletela po letu 2017
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,30
41
V letnih poročilih družbe GEN-I smo preverili gibanje plače njenega nekdanjega predsednika Roberta Goloba, ki se mu je novembra lani po 12 letih iztekel mandat. Če je Golobova uprava do leta 2017 še spoštovala Lahovnikov zakon, pa so njihove plače v tretjem Golobovem mandatu poletele v nebo.
Ekscesne plače v vrhovih državnih podjetij so v preteklosti že pretresale javnost, zaradi tega je državni zbor v času gospodarske krize leta 2010 tudi sprejel omejitve. Gre za tako imenovani Lahovnikov zakon oziroma Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je še vedno v veljavi. Ta osnovno plačilo direktorjev v družbah v pretežno (torej več kot 50-odstotni) državni lasti omejuje na tri- do petkratnik povprečne bruto plače v družbi oziroma skupini. Določa tudi, da so vse pogodbe mimo omejitev "nične".
Na začetku tretjega mandata so se plače uprave podvojile
To bi torej moralo veljati tudi za Golobovo plačo, ki je v letu 2018 poletela v nebo. Takrat je namreč uprava GEN-I začela nov štiriletni mandat. Če je Golob še leta 2017 prejel 191 tisočakov bruto letne plače, kar je v skladu z Lahovnikovim zakonom, je leto dni kasneje zaslužil 235 tisočakov neto. V letnih poročilih GEN-I je namreč do leta 2017 navedena bruto plača uprave podjetja, od leta 2018 dalje pa njihova plača v neto zneskih. Praviloma sicer vsa podjetja v letnih poročilih objavljajo bruto zneske, Petrol na primer tako bruto kot neto zneske.
Plača se mu je kljub omejitvam Lahovnikovega zakona povečala praktično za dvakrat. Leta 2019 je prejel 159 tisoč evrov neto, v letu 2020 pa 214 tisoč evrov neto oziroma okoli 18 tisoč evrov neto mesečno. Da je bila izplačana mimo zakona, so ta teden potrdili tudi v Skupini GEN, ki je lastnica GEN-I. A kršenje zakona priznavajo le od 17. maja lani dalje, za prej pa ne. Prav tako na poziv gospodarskega ministrstva ne želijo uskladiti pogodb z Lahovnikovim zakonom.
Bruto plača postala neto plača
Dvakratnega skoka plač v letu 2018 so bili deležni tudi člani Golobove uprave. Andrej Šajn je leta 2017 zaslužil 125 tisočakov bruto, leto kasneje pa 144 tisoč evrov neto. Plača Igorja Koprivnikarja je v letu 2017 znašala 169 tisočakov bruto, leto kasneje 187 tisočakov neto. Danijel Levičar je v letu 2017 prejel 122 tisoč evrov bruto, leto kasneje pa 109 tisočakov neto.
Če za približen izračun upoštevamo, da je bruto plača dvakratnik neto plače, lahko torej govorimo o podvojitvi plač. Neto zneski v letu 2018 so se namreč praktično izenačili z bruto zneski iz leta 2017.
Zakaj so v GEN-I z drastičnim zvišanjem plač prejemkov uprave v letu 2018 ignorirali Lahovnikov zakon, uradno še ni znano. Časovno pa sovpada z vodenjem Lidije Glavina na SDH, ki jo je po odstopu nadzorni svet SDH s posebnim sporazumom zaposlil kot svetovalko uprave SDH s plačo šefice uprave SDH. Določil ji je še pravico do precejšnje odpravnine, če se hitro zaposli drugje. In se je, pri Golobu v GEN-I.
Leta 2018 so se posledično podvojili tudi bruto prejemki poslovodstva. Z 726 tisočakov letno so poskočili na 1,43 milijona evrov.
Bo Golob dobil še milijonsko nagrado?
Zadnja Golobova bruto letna plača za leto 2020 je znašala pol milijona evrov, po neuradnih informacijah pa je za lani predlagana vsota nagrad za uspešnost (ob plačah) za celotno upravo znašala več milijonov, za Goloba pa naj bi bila tudi na ravni milijona. Ali je bilo to potrjeno, ni jasno.
41