Sreda, 19. 1. 2022, 13.25
2 leti, 3 mesece
Zakaj ob nezakonitih plačah v GEN-i ni kazenskih ovadb zaradi zlorab položajev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,02
69
Skupina GEN je priznala, da je bila plača nekdanjega predsednika uprave GEN-I Roberta Goloba od 17. maja lani dalje nad mejami, ki jih zakon dovoljuje za direktorje državnih podjetij. Z gospodarskega ministrstva so poslali precej nenavadno sporočilo za javnost: "S strani Skupine GEN smo po pozivu za dostavo oziroma uskladitev pogodb prejeli negativen odgovor. Ponovno smo organe nadzora pozvali k spoštovanju veljavne zakonodaje, pri čemer tudi sami v delu pritrjujejo ministrstvu, da so zavezanci po ZPPOGD, in sicer od 17. maja 2021 dalje. Člani organa nadzora so svoje naloge dolžni opravljati etično, pošteno in odgovorno, kar v obravnavanem primeru nedvomno ni v celoti uresničeno."
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v začetku decembra uvedlo prekrškovni postopek zoper nadzornike GEN-I, ker mu niso pravočasno posredovali pogodb z direktorji družb v skladu s t. i. Lahovnikovim zakonom po lastniških spremembah. Dodatno je pozvalo, naj nadzorniki GEN-I preverijo skladnost izplačil vodilnim v družbi. Na ministrstvu so takrat izrazili pričakovanje, da bodo nadzorniki GEN-I, če se bo izkazalo, da je uprava dobivala previsoke prejemke, zahtevali vračilo preveč izplačanih prejemkov.
A ker se nadzorniki niso odzvali na poziv ministrstva, so odgovorne sredi decembra ponovno pozvali, naj jih seznanijo z aktivnostmi v smeri vzpostavitve zakonitega stanja in jim posredujejo zahtevane izjasnitve z utemeljitvami najpozneje do 31. decembra 2021. Rok so nato na prošnjo podjetja podaljšali do 17. januarja.
Tokrat so se na poziv vendarle odzvali. Z ministrstva so sporočili, da so "s strani skupine GEN po pozivu za dostavo oziroma uskladitev pogodb prejeli negativen odgovor".
Ministrstvo je organe nadzora podjetja GEN-I zdaj ponovno pozvalo k spoštovanju veljavne zakonodaje. Ob tem so na ministrstvu navedli, da so nadzorniki (predstavniki lastnikov) podjetja priznali, da so zavezanci po zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD) oziroma t. i. Lahovnikovem zakonu, in sicer od 17. maja lani dalje.
Ministrstvo je danes še opozorilo, da so člani organa nadzora svoje naloge dolžni opravljati etično, pošteno in odgovorno, kar v obravnavanem primeru nedvomno ni v celoti uresničeno.
Ministrstvo je že konec lanskega leta poudarilo, da so pogodbena določila nična, če niso v skladu z ZPPOGD, in da morajo njihovo skladnost po uradni dolžnosti preverjati organi nadzora.
Spomnimo, da je nekdanji predsednik uprave GEN-I Robert Golob samo leta 2020 vsak mesec prejel okoli 18 tisoč evrov neto. Ker je GEN-I v stoodstotni državni lasti, je njegove prejemke v času vodenja GEN-I določal t. i. Lahovnikov zakonu o prejemkih direktorjev javnih družb.
Kot kažejo interni dokumenti GEN-I, pa se Golobu zdaj obeta še visoka nagrada: 1,2 milijona evrov za leto 2022. Gre za sklep skupščine GEN-I, vezan na Golobovo individualno pogodbo, po naših informacijah mu nagrada pripada tudi, če ostane brez pooblastil predsednika uprave.
Golobova plača: kaj pravi t. i. Lahovnikov zakon?
"Osnovno plačilo se določi v višini povprečne bruto plače v družbah v skupini, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije ali v družbi, če ni skupine, izplačane v preteklem poslovnem letu, in pomnožene z ustreznim mnogokratnikom, ki je določen glede na velikost družbe in dejavnost (mnogokratniki 2, 3, 4 in 5)."
To v praksi pomeni, da bi lahko Golob, glede na to, da je bila povprečna bruto plača v skupini GEN-I leta 2020 3.248 evrov, dobil najvišjo plačo v višini 16.240 evrov bruto. Ker ne poznamo Golobove delovne dobe in drugih parametrov za obračun plače, poznamo pa okvirno neto mesečno plačo, lahko sklepamo, da njegova plača delno najverjetneje ustreza temu delu zakona.
Golobovi dodatki: kaj pravi t. i. Lahovnikov zakon?
So pa stvari bolj zapletene pri variabilnem delu izplačila. V zakonu namreč piše:
"Spremenljivi prejemek mora biti odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti ter lahko znaša največ 30 odstotkov, 15 odstotkov ali 10 odstotkov izplačanih osnovnih plačil v poslovnem letu (odvisno od dejavnosti)."
Golob pa je leta 2020 dobil za 75 tisoč evrov neto fiksnih prejemkov in, kot smo že omenili, za 114 tisoč evrov neto variabilnih prejemkov.
Nadzornike lahko doleti kazen za prekršek
Na MGRT so po zakonu dolžni preverjati, ali prejemki uprav podjetij v stoodstotni državni lasti ustrezajo t. i. Lahovnikovemu zakonu. "Družba GEN-I v preteklosti zaradi sprememb lastniške strukture ni bila vedno zavezanka po ZPPOGD," so nam pred tedni pojasnili na ministrstvu.
"Nadzornik mora tako pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam upoštevati zakonska določila," so pojasnili na MGRT, kjer so tudi poudarili, da se član organa nadzora kaznuje za prekršek, če glasuje za sklenitev pogodbe, ki je v nasprotju z zakonom.
"V zakonu je predvidena tudi odgovornost predsednika organa nadzora, če organ nadzora pogodbe s poslovodno osebo ne posreduje (takoj po sklenitvi) na pristojno ministrstvo. V primeru, da bo ministrstvo v postopku preverjanja skladnosti prejemkov poslovodnih oseb družbe GEN-I zaznalo nepravilnosti, bo ukrepalo skladno z zakonom," so še sporočili z MGRT.
69