Četrtek, 19. 7. 2018, 14.59
5 let, 9 mesecev
Bruselj zaradi zaplembe informacij ECB nadaljuje postopek proti Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
1
Evropska komisija nadaljuje postopek proti Sloveniji zaradi zaplembe informacij Evropske centralne banke (ECB) v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016. Komisija poziva Slovenijo k spoštovanju nedotakljivosti arhivov ECB in lojalnemu sodelovanju v povezavi z zasegom podatkov v Banki Slovenije.
Slovenski organi so 6. julija 2016 v okviru nacionalne preiskave proti zaposlenim na Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente ECB in računalniško strojno opremo. ECB ni dala predhodnega dovoljenja za zaseg teh dokumentov, so poudarili v komisiji v sporočilu o nadaljevanju postopka.
Slovenija mora na drugi opomin ustrezno odgovoriti v dveh mesecih
Komisija ni zadovoljna z odzivom slovenskih organov na poziv za pojasnitev dejstev in okoliščin iz decembra 2016 ter na uradni opomin iz maja 2017.
Sloveniji je zdaj poslala drugi opomin, ki se v bruseljskem jeziku imenuje obrazloženo mnenje, na katerega mora Slovenija ustrezno odgovoriti v dveh mesecih. V nasprotnem primeru lahko komisija zadevo napoti na Sodišče EU.
Med osumljenci v omenjeni preiskavi, ki jim tožilstvo med drugim očita zlorabo položaj, je tudi nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
V Bruslju navajajo, da Slovenija krši načelo nedotakljivosti arhivov ECB oziroma pravila o privilegijih in imuniteti v EU, opredeljena v sedmem protokolu k pogodbi o delovanju EU, ter dolžnost lojalnega sodelovanja, ki je opredeljena v tretjem odstavku četrtega člena pogodbe EU. Poleg tega izpostavljajo, da obrazloženo mnenje pod vprašaj ne postavlja pristojnosti nacionalnih oblasti, in da ostajajo v tesnem stiku z ECB.
Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da so prejeli obrazloženo mnenje Evropske komisije v zvezi s prej omenjenim postopkom. "Mnenje še preučujemo, o naših nadaljnjih korakih pa zato še ne moremo konkretno govoriti," so pojasnili na pristojnem ministrstvu.
Med osumljenimi tudi nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec
Kot smo poročali na Siol.net, sta policija in tožilstvo preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju sprožila zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.
Banka Slovenije in ECB sta se na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to pred več kot dvema leta odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v zvezi s sanacijo bank pritožili na ustavno sodišče, vendar pa je so ustavni sodniki v začetku letošnjega maja ustavni pritožbi soglasno zavrnili.
Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Osumljeni naj bi zlorabili položaj in NLB omogočili 257 milijonov evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Draghi zaradi preiskave protestiral v Ljubljani in Bruslju
Predsednik ECB Mario Draghi je po kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije julija 2016 pri slovenskem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB. V Frankfurtu so zahtevali izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je sredi julija v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ne sprejema.
Slovenija na Sodišče EU zaradi predpisov o trgih vrednostnih papirjev
Evropska komisija je medtem sporočila, da bo Slovenijo napotila na Sodišče EU, ker v svoj pravni red še ni v celoti prenesla evropske zakonodaje, ki ureja trge vrednostnih papirjev. Gre za direktivo o trgih finančnih instrumentov, imenovano MiFID II, in direktivo o njihovi dopolnitvi. Če države članice predpisov ne prenesejo, vlagatelji ne morejo koristiti izboljšane zaščite, ki jim jo zagotavlja direktiva MiFID II, trgi pa so zato manj varni, saj mestom trgovanja in investicijskim podjetjem ni treba delovati v skladu s strožjimi zahtevami, so sporočili iz Bruslja.
1