Bolgarija se je kot zadnja pridružila projektu Južni tok

Sklep o končni investicijski odločitvi sta tako v Sofiji podpisala prvi mož Gazproma Aleksej Miller in izvršni direktor BEH Mikhail Andronov. To je bila še zadnja manjkajoča investicijska odločitev, potrebna za izgradnjo plinovoda po kopnem. Pred tem je Gazprom podobne sklepe podpisal že s partnerji v Srbiji, na Madžarskem in nazadnje ta teden v okviru obiska slovenskega premiera Janeza Janše v Moskvi tudi z družbo Plinovodi.

Gradnja plinovoda se bo začela prihodnji mesec Gradnja skoraj 2500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin prek Bolgarije, Srbije (od koder naj bi se od osrednje trase dve cevi ločili v BiH in na Hrvaško), Madžarske in Slovenije pripeljal v Italijo, se bo predvidoma začela 7. decembra, končana pa naj bi bila do leta 2015. Preko Južnega toka bodo lahko v Evropo letno dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina.

Projektu Južni tok bi se lahko v kratkem pridružila Makedonija, prek obstoječega omrežja pa tudi Grčija. Če bi se za to pokazala potreba na trgu, bi lahko cev prek Madžarske izpeljali še v Avstrijo.

Bolgarski del je ocenjen na 3,3 milijarde evrov Bolgarski del trase bo dolg 540 kilometrov, investicija v bolgarski del pa je po poročanju tujih tiskovnih agencij ocenjena na 3,3 milijarde evrov. Bolgarski del Južnega toka bo tako približno enkrat daljši kot slovenski (266 kilometrov), investicija pa približno dvakrat večja.

V pogajanjih med Gazpromom in bolgarskimi partnerji se je nekoliko zapletalo, delno pa je verjetno k preboju prispeval tudi vzporedni dogovor, po katerem bo Gazprom ceno plina za bolgarske odjemalce s prihodnjim letom znižal za 20 odstotkov, nižja cena pa bo veljala deset let.

Pod morjem bodo plinovod v okviru skupnega podjetja South Stream Transport gradili Gazprom ter francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni. Ti so prav danes podpisali končni dogovor o financiranju podmorskega odseka.