Petek, 7. 12. 2018, 13.43
5 let, 4 mesece
Bodo žago v Sloveniji postavili še Finci?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,19
19
Škoti bodo predvidoma v začetku prihodnjega leta v Savinjski dolini začeli gradnjo največje žage pri nas. V lesno proizvodnjo bi na Koroškem vlagali Turki. Zdaj so se pojavili še Finci, ki bi gradili na Gorenjskem.
Konec novembra je Slovenijo obiskal predstavnik finskega svetovalnega podjetja Indufor, ki je specializirano za pomoč investitorjem pri vstopanju na tuje trge.
Sestal se je z Joštom Jakšo, generalnim direktorjem direktorata za gozdove. Visokemu funkcionarju na ministrstvu za kmetijstvo je razkril, da so zainteresirani za postavitev žage za iglavce v Sloveniji, predvidoma na Gorenjskem.
Jošt Jakša, vodja direktorata za gozdove
"Predstavnik podjetja iz Finske se je zanimal za informacije o potencialni lesni masi in možnostih za odkup lesne mase v razdrobljeni gozdni posesti," so potrdili na ministrstvu, kjer so sogovorniku podali "zgolj splošne odgovore o slovenskem gozdarstvu in gozdovih".
V čigavem imenu je Indufor pridobival informacije o aktualnih razmerah v slovenski lesnopredelovalni dejavnosti, na ministrstvu niso znali povedati.
Indufor je sicer v zadnjem desetletju sodeloval pri več kot 500 projektih na področju gozdarstva po vsem svetu. Njegove naloge so bile investicijsko svetovanje, skrbni pregledi, ocenjevanje vrednosti premoženja in izboljšanje učinkovitosti poslovanja.
Škoti bi na leto razrezali 300 tisoč kubičnih metrov lesa
Do tega, da se bodo Finci dejansko odločili za gradnjo žage v Sloveniji, je še daleč. Mnogo dlje so druge tuje investicije v slovenski lesnopredelovalni industriji.
Alex Brownlie, izvršni direktor za komercialo v BSW Timber
Škotsko družinsko podjetje BSW bo gradilo največjo žago v Sloveniji, ki bo prinesla 170 novih delovnih mest. Visokotehnološki lesnopredelovalni center na Gomilskem, katerega vrednost je ocenjena na 40 milijonov evrov, vključuje žago z zmogljivostjo razreza 300 tisoč kubičnih metrov lesa letno. Zagon proizvodnje je predviden za začetek leta 2020.
Konec poletja so Škoti začetek gradnje žage prestavili v začetek prihodnjega leta. Kot je povedal izvršni direktor za komercialo v BSW Timber Alex Brownlie, je prestavitev posledica zamika pri administrativnih postopkih na posameznih segmentih projekta.
Les, nažagan v Sloveniji, bi izvažali in prodajali slovenskim podjetjem, na primer proizvajalcem montažnih hiš.
Na Koroškem bi tovarno ivernih plošč oživili Turki
Velika investicija v primarni lesni dejavnosti se obeta tudi na Koroškem.
Turško podjetje Yildiz Entegre, ki je v začetku letošnjega leta postalo lastnik propadle tovarne ivernih plošč v Otiškem Vrhu, to tovarno pospešeno obnavlja. Doslej so zaposlili 20 delavcev, zagon proizvodnje ivernih plošč pa je napovedan za pomlad prihodnje leto.
V podjetju napovedujejo, da bodo po modernizaciji tovarne, ki se je že začela in bo stala 45 milijonov evrov, letne zmogljivosti proizvodnje dosegle 490 tisoč kubičnih metrov.
V zadnjih mesecih se sicer pojavljajo dvomi, ali in kdaj bodo Turki oživili tovarno. Težave jim povzroča visok padec vrednosti turške lire.
Potrebujemo tri velike žage
Kot je nedavno opozoril Milan Lukić, prokurist proizvajalca montažnih hiš Lumar, v Sloveniji primanjkuje žagarskih zmogljivosti, ni pa domačega lesarskega podjetja, ki je finančno in kreditno sposobno izpeljati takšno investicijo.
Po njegovih besedah imamo več kot 700 malih žag, kjer je izkoristek od 60 do 65 odstotkov, medtem ko je ciljni izkoristek sodobnih žag 90 odstotkov in več.
Tudi akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige Les je lep navaja, naj se v Sloveniji postavijo tri velike žage. Po podatkih Slovenskih državnih gozdov (SiDG) sta največji žagi pri nas Lip Bohinj in Gozdno gospodarstvo Postojna, obe z zmogljivostjo 150 tisoč kubičnih metrov lesa.
Ministrstvo: nove žage grožnja nekonkurenčnim obratom
"Domača lesnopredelovalna industrija je sposobna predelati do 1,5 milijona kubičnih metrov hlodovine. Novi investitorji, tako domači kot tuji, pa so lahko priložnost za manjše slovenske žagarje, katerim lahko prodajo svoje izdelke, saj imajo ti investitorji praviloma že vzpostavljene trge v tujini. S tem sledimo tudi cilju zmanjšanja količine okroglega lesa, ki ga izvozimo v tujino," so interes tujih podjetij komentirali na ministrstvu za kmetijstvo.
Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo
Samo lani smo v tujino izvozili 1,3 milijona kubičnih metrov hlodovine iglavcev, delež v izvozu hlodovine iglavcev je 97 odstotkov iz zasebnih gozdov. Celoten izvoz okroglega lesa iz Republike Slovenije je presegel 2,7 milijona kubičnih metrov.
"Slovenska lesnopredelovalna industrija, predvsem tista primarna, je pogosto tehnološko zastarela in delovno intenzivna. Posledica je relativno nizka dodana vrednost in posledično manjša sposobnost vlaganj v nove tehnološko sodobnejše žage, ter manjša možnost konkuriranja za kakovostno lesno surovino. Z vidika predelave lesa in ustvarjanja dodane vrednosti v Sloveniji so investicije v lesno predelovalno industrijo zaželene in koristne, hkrati pa lahko pomenijo za nekatere obstoječe obrate, ki niso konkurenčni, težave," so poudarili na ministrstvu.
19