Sobota, 2. 11. 2019, 7.08
4 leta, 5 mesecev
Bo stanovanjski problem mladih rešil zakon? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,10
26
Ukrep Banke Slovenije, ki je od posojil dobesedno čez noč odrezala več sto tisoč Slovencev, je v marsičem pokopal dober namen okoljskega ministrstva, ki omogoča, da mladim, ki sicer ne bi dobili posojila, za posojilo jamči država. Nov zakon naj bi nakup stanovanja omogočil tudi prekarcem, v načrtu pa je še ustanovitev posebne javne službe, ki bo najemala prazna stanovanja in nadzorovala njihovo oddajanje. Sliši se dobro, a kaj ko strokovnjaki resno dvomijo, da bo takšen zakon na koncu tudi sprejet.
V Sloveniji primanjkuje več deset tisoč stanovanj za najem, povpraševanja pa je bistveno več kot ponudbe. Država bo za stanovanjsko gradnjo namenila 200 milijonov evrov na leto. Kot je za oddajo Planet 18 na Planetu dejal državni sekretar na okoljskem ministrstvu Aleš Prijon, je nepremičninski trg zelo problematičen, saj je najemnih stanovanj na trgu manj kot deset odstotkov. "Trg, ki ponuja manj kot 30 odstotkov najemnih stanovanj, sploh ne funkcionira," je pojasnil Prijon.
Na trgu od dvajset do trideset tisoč praznih stanovanj
Osnutek novega stanovanjskega zakona, ki je v javni obravnavi, pozdravljajo tudi nepremičninski agenti. Spremembe so po njihovem mnenju nujno potrebne. "Zakon je treba spremeniti v tej smeri, da so najemniška stanovanja, ki so predvidena za mlade, dostopna tudi za starejše," razlaga Stanka Solar iz družbe Stan nepremičnine. "Na trgu primanjkuje tudi oskrbovalnih stanovanj in ravno tako domov za starejše," še poudarja Solarjeva.
Na slovenskem nepremičninskem trgu naj bi bilo od dvajset tisoč do trideset tisoč praznih stanovanj.
Na nepremičninskem trgu naj bi bilo od dvajset tisoč do trideset tisoč praznih stanovanj, ki jih predvsem starejši lastniki ne želijo oddajati zaradi morebitnih zapletov z dokumentacijo in najemniki. Anomalije bo zato poskušal odpraviti stanovanjski sklad, ki bo ustanovil javno najemniško službo.
"S tem želimo aktivirati tudi tista stanovanja, ki so prazna, zato da bi si jih lastniki upali dati na trg, ker se recimo bojijo, da bi bil najemodajalec nekorekten," je dejal Prijon in dodal, da bo zakon prilagojen tudi starejšim ljudem, ki se ne čutijo sposobne, da bi sami urejali dokumente in vzdrževali pogodbe. "Tukaj jim bo država priskočila na pomoč, saj bo to urejala namesto njih. Dobili bodo tudi najemnino, ki pa bo nekoliko nižja, kot bi bila, če bi stanovanje oddajali na trgu," pravi državni sekretar.
Slovenci na svoje nepremičnine čustveno navezani
Čeprav na eni strani množično primanjkuje stanovanj, ki so na voljo, prebivalci Slovenije svojih nepremičnin marsikdaj nočejo oddati neznanemu najemniku. "Pri nas se nepremičnine obravnavajo kot nekaj, kar moramo imeti v življenju, hkrati pa smo seveda nanje zelo čustveno navezani," pojasnjuje Solarjeva.
Najemnine na zasebnem trgu gredo zadnja leta v nebo, predvsem v Ljubljani, kjer primanjkuje največ stanovanj.
Najemnine na zasebnem trgu gredo zadnja leta v nebo, predvsem v Ljubljani, kjer primanjkuje največ stanovanj. Nov zakon tako vsebuje tudi možnost državne garancije za posojila za mlade in mlade družine.
"S tem dejansko rešujemo problem vseh tistih, ki jih banke ocenjujejo kot nezanimive, na primer zaradi prenizkih dohodkov, nestalnih oblik zaposlitve ali pa so prekarni delavci in imajo sklenjene pogodbe za določen čas. Za banke tovrstne stranke niso zanimivi partnerji, država pa mora poskrbeti tudi za njih," dodaja Prijon. Država bo za stanovanjsko gradnjo namenila 200 milijonov evrov letno, na okoljskem ministrstvu pa imajo cilj, da na trgu do leta 2025 ponudijo deset tisoč novih stanovanj.
26