SiolNET. Posel danes Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Balkanske minimalne plače primerljive s kitajskimi

1

termometer

Države Balkana druga za drugo ugotavljajo, da so njihove minimalne plače že padle pod raven najnižje zajamčene plače v nekaterih (razvitejših) delih Kitajske.

Kitajska je od nekdaj veljala za državo z zelo poceni delovno silo, a nizko plačanih del nam ni treba iskati daleč od nas. Praktično imajo namreč vse države Balkana najnižje zajamčene plače primerljive s kitajskimi minimalnimi plačami. V Makedoniji minimalna plača okoli šest evrov na delovni dan Makedonija 131 evrov (8050 makedonskih denarjev), Albanija 149 evrov (21 tisoč lekov), Romunija 180 evrov (800 romunskih lejev), Bolgarija 158,50 evra (310 bolgarskih levov), Bosna in Hercegovina od 164 do 182 evrov (natančneje: 322 bosanskih konvertibilnih mark v Republiki Srbski in 357 v Federaciji Bosne in Hercegovine), Srbija 188 evrov (21 tisoč dinarjev): to so bruto vrednosti najnižjih zajamčenih mesečnih plač v balkanskih državah. Med kitajskimi provincami velike razlike Prvi je primerjavo domačih minimalnih plač s kitajskimi naredil sofijski list 24 časa, sledila pa sta mu še skopski Večer in beograjski Blic. Sklep je povsod enak: Balkan s svojimi minimalnimi plačami drsi h kitajskim vrednostim. Šele ko bi se, na primer, makedonska najnižja zajamčena plača povečala za polovico, bi ta lahko prehitela minimalno plačo v kitajskih regijah Guangdong in Shenzen. V teh dveh južnih kitajskih regijah, kjer je prisotnih veliko visokotehnoloških podjetij, znaša zajamčena plača 185 evrov, kar je precej več kot 106 evrov, kolikor znaša v ne zelo oddaljeni jugovzhodni regiji Jiangxi, ki je na nasprotnem koncu lestvice. Poceni delo ni vse Makedonija je prav nizke stroške delovne sile uporabila kot močno orodje za prepričevanje tujih naložbenikov, ki so začeli preusmerjati del proizvodnje iz Kitajske bližje stari celini. To in dodatne državne beneficije je nekatere, zlasti v tekstilni industriji, prepričalo, a v Makedoniji še vedno niso zadovoljni z obsegom tujih naložb. Treba bo posodobiti tovarne, kar ne bo šlo brez ugodnih posojil, svarijo makedonski gospodarstveniki, medtem ko makedonski sindikalisti zatrjujejo, da višina plač v neki državi nikoli ni bila ovira za tuje naložbe. "So države z veliko večjimi plačami delavcev, kjer so tujci investirali milijarde," je za makedonske medije povedal predsednik Sindikata energetikov, kovinske industrije in rudarstva Pece Ristevski. "Težave so drugje," je še povedal in ob tem poleg makedonskih specifičnih težav z evroatlantskimi integracijami omenil tudi majhnost trga. Problematično razmerje med najmanjšo in povprečno plačo V Srbiji potekajo razprave o morebitnem dvigu zajamčene plače, a ekonomisti ne vidijo možnosti za to. Ne le, da je ta ogledalo ekonomskega stanja, ki v Srbiji bolj kot ne drsi navzdol, temveč je sporno tudi razmerje med najmanjšo plačo in povprečno plačo, ta je v Srbiji nekaj manj kot 400 evrov. "Zajamčeno plačo imajo običajno tisti brez izobrazbe in kvalifikacije, zato bi, če bi se zajamčena plača še bolj približala povprečni, delodajalci izogibali zaposlovanju dragega in nekvalificiranega kadra," je za beograjski Blic izjavil srbski ekonomist Boško Mijatović.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin