SiolNET. Posel danes Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali verjamete, da nas bo gospodarska rast že letos rešila?

3

termometer

Vlada je obljubila, da bo proračun napolnila z učinki gospodarske rasti. V nasprotju s politiki ekonomisti te napovedi ne morejo ovrednotiti.

Po včerajšnjem koalicijskem vrhu je jasno, kako namerava vlada zapolniti 200-milijonsko luknjo, ki je nastala zaradi padca nepremičninskega davka. Vlada naj bi proračun polnila:

- z večjo učinkovitostjo izterjave javnih dajatev, - z varčevanjem (obeta si od 40 do 50 milijonov evrov, gre pa za presežke v javnih agencijah in skladih ter dobičke podjetij v javni lasti), - s povišanjem trošarin. Poleg tega si vlada Alenke Bratušek obeta več davčnih prihodkov, kot je ocenjevala v proračunu, predvsem iz naslova davka na dodano vrednost, gospodarska rast pa naj bi dodala preostanek izpada.

Kako takšne namere komentirajo ekonomisti?

Ukrepi so nedorečeni, podrobnosti pa javnosti niso znane Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič pravi, da je koalicija razkrila premalo podatkov za resnejšo analizo.

"Skrbi me ocena, da se lahko pri javnih agencijah klesti toliko stroškov. Strinjam pa se z napovedjo višjih trošarin, denimo na tobak in alkohol, a mora tu vlada paziti, da ti izdelki ne bodo bistveno dražji od sosednjih držav, saj bi v takšnem primeru številni te izdelke kupovali prav v sosednjih državah," pravi Jaklič. Poudarja, da je smiselno obdavčiti "manj dobro potrošnjo".

Trošarine uporabijo, kadar jim gre za nohte "Vlade se za dvig trošarin odločajo takrat, kadar jim gre za nohte. Takrat vlade rade sprejmejo hitre, cenene in preproste ukrepe, kar pomeni, da poberejo denar od tistih, ki jim politično lahko najmanj škodijo, ker niso organizirani. Na primer porabniki alkohola, cigaret in tako naprej, pa vse do avtomobilistov, ki prej ali slej pridejo na vrsto," pa pravi profesor z mariborske poslovne fakultete Rasto Ovin.

Vse je mogoče, kakšne bodo posledice, pa je druga stvar Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Sašo Polanec pravi, da bi s predlaganimi rešitvami lahko nadomestili primanjkljaj zaradi padca nepremičninskega davka, a je veliko vprašanje, kakšne bodo posledice.

"Res me zanima, kako bo vlada varčevala pri javnih agencijah," pravi Polanec, ki se mu ne zdi smiselno, da država želi več dobička od podjetij v državni lasti. "Očitno bo država zahtevala višje dividende, kar pomeni, da ne bo potrebnega razvoja. S tem res lahko država dobi večji izplen, a dolgoročno to ni dobra poteza."

Ni čudežnih zdravil "Ni čudežnih zdravil. Ali bodo imeli nekateri ukrepi res pozitiven učinek na gospodarsko rast, bomo videli, je pa dejstvo, da predsednica vlade Alenka Bratušek, čeprav je sama tako trdila, ni spodbudila gospodarske rasti. To ni res. Ona jo zavira še naprej, samo dodatnega šoka ni povzročila, zato smo imeli nekaj pozitivne rasti. Če pa bo varčevala, bo učinek spet negativen," je jasen Polanec, ki o dvigu trošarin pravi, da bi lahko povzročil inflacijski pritisk.

Koliko lahko pripomore gospodarska rast? "To o gospodarski rasti je zelo lepa krilatica, čeprav po osamosvojitvi še nobena vlada ni pokazala, da bi jo kaj preveč zanimalo povečevanje davčne baze, ampak se je v vsakem kritičnem trenutku odzvala z iskanjem novih mogočih prihodkov in z grožnjami za zmanjšanje odhodkov," pravi Rasto Ovin.

Ovin poudarja, da je gospodarska rast statističen podatek, ki govori o pričakovanjih, čeprav jo je očitno nekaj že bilo, sicer se ocene ne bi izboljšale.

"Vendar imamo še vedno bolnika, ki komaj diha, in sama gospodarska rast ni dovolj. To so strukturne reforme, kjer bo lastnina v resnici lastnina in kjer bo nepremičninsko bogastvo, ki ga imamo, moralo biti v službi kot lastnina."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin