Ponedeljek, 25. 2. 2019, 18.00
5 let, 1 mesec
Abanka (še) ostaja na prodajni polici. Kdo vse jo želi kupiti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,80
9
Minister za finance Andrej Bertoncelj je po današnjem srečanju z evropsko komisarko za konkurenco Margret Vestager poudaril, da Evropske komisije niso prosili za odlog prodaje Abanke.
Kako realna je sploh možnost, da bi državi uspelo preložiti prodajo Abanke? Kdo vse se zanima za nakup, kolikšna bo cena in kakšni so še mogoči scenariji?
Sredi prihodnjega meseca se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup Abanke, druge največje slovenske banke, ki je v izključni lasti države.
Po naših informacijah je zanimanje za Abanko veliko.
- Že pred časom smo poročali, da sta nezavezujoče ponudbe oddala ameriški finančni sklad Apollo Global Management, ki je od leta 2016 lastnik Nove KBM, in madžarska banka OTP, oba se omenja kot daleč največja favorita za nakup. Po napovedih se bosta Apollo in OTP spopadla v finalu tekme za Abanko.
- Nezavezujoči ponudbi sta oddala tudi avstrijska Erste Group in eno od podjetij v lasti srbskega tajkuna Miodraga Kostića, ki je v zadnjih tednih prišel do večinskega deleža Gorenjske banke. Kostićevo ponudbo za Abanko poznavalci vidijo kot namenjeno zbujanju vtisa o njegovi domnevno neomejeni finančni moči.
-
V zadnjih tednih so interes za Abanko izrazili še v italijanski Intesi Sanpaolo, ki ima v Sloveniji v lasti nekdanjo Banko Koper (njen nadzorni svet vodi Uroš Čufer), in v skladu Advent International. - Oko na Abanko naj bi vrgli tudi v ameriškem finančnem skladu Blackstone, ki se je pred desetimi leti zanimal za odkup Nove Ljubljanske banke (NLB), a naj bi njihovo zanimanje v vmesnem času že uplahnilo.
Abanka je po NLB in Novi KBM zadnja od treh bank, ki jih je država sanirala leta 2013 in se nato zavezala k njihovi prodaji. A v političnih krogih se že nekaj mesecev razmišlja o mogočih alternativnih scenarijih – tudi o ustavitvi postopka prodaje, ki ga uradno vodi Slovenski državni holding (SDH).
Bruslja niso prosili za odlog prodaje. Ga sploh bodo?
Minister za finance Andrej Bertoncelj je po današnjem srečanju z evropsko komisarko za konkurenco Margret Vestager poudaril, da Evropske komisije niso prosili za odlog prodaje Abanke. Vestagerjeva pa je opozorila, da "se banka prodaja zato, ker je zašla v težave tudi zaradi vmešavanja od zunaj".
Kot je znano, je pandorino skrinjico ugibanj o ustavitvi prodaje novembra lani odprl državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja. "Vlada oziroma ministrstvo bo proučilo, ali bi lahko za lastniško usodo Abanke našli popolnoma nov scenarij. Treba ga je ovrednotiti tako z vidika državnih pomoči kot z vidika stabilnosti bančnega sistema in ugotoviti, ali je sploh izvedljiv," je takrat dejal Dragonja.
Njegova izjava je sledila precejšnjemu razočaranju strank vladne koalicije in javnosti po jesenski prodaji večinskega odstotnega državnega deleža NLB. Za 65 odstotkov delnic banke, ki je v zadnjih dveh letih skupaj ustvarila približno 430 milijonov evrov dobička, je država prejela dobrih 600 milijonov evrov oziroma le 0,68-kratnik knjigovodske vrednosti.
Koliko državi ponujajo za Abanko
To je okrepilo pričakovanja, da država na enak način, ob pritisku časovnih rokov, ki gredo na roke kupcem, ne bi smela prodati še Abanke. Sploh ob dejstvu, da izrednih razmer, zaradi katerih je država leta 2013 privolila v zaveze, že zdavnaj ni več, državno lastništvo Abanke pa po prodaji NLB in Nove KBM ne bi smelo biti motnja na domačem bančnem trgu.
Podoben cenovni izplen se zdaj očitno obeta tudi pri Abanki. Po naših informacijah se vrednosti nezavezujočih ponudb za Abanko gibljejo v razponu med 0,6- in 0,7-kratnikom knjigovodske vrednosti. To bi pomenilo, da bi država za vse delnice Abanke iztržila med 350 in 400 milijonov evrov.
Kaj so torej na ministrstvu storili v treh mesecih po napovedi Metoda Dragonje?
"Skladno z danimi zavezami do Evropske komisije v zvezi s privatizacijo Abanke SDH v sodelovanju s finančnim in pravnim svetovalcem vodi vse predvidene aktivnosti prodajnega postopka Abanke za pravočasno implementacijo prodajne zaveze. S tem se sledi tudi Strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, v kateri je Abanka opredeljena kot portfeljska naložba," so pojasnili na ministrstvu za finance.
So bila neugodna že prva znamenja iz Bruslja?
Čeprav so potrdili, da so "ocenili morebitne druge alternative" prodaji Abanke, na ministrstvu poudarjajo, da "o tem do zdaj ni bila sprejeta še nobena odločitev".
O morebitni spremembi zavez bi se moralo ministrstvo najprej na strokovni ravni uskladiti z direktoratom Evropske komisije za konkurenco (DG COMP). Ali so se o tem sploh že začeli pogovarjati, kakšna znamenja so dobili ali so bila prav ta kriva, da projekt zaustavitve prodaje očitno ostaja na mrtvi točki, na ministrstvu ne razkrivajo.
Šele v naslednji fazi bi o spremembi zavez odločala vlada, ki bi v Bruselj poslala uradni predlog. O tem predlogu bi nato odločala Evropska komisija, ki je v nekaterih primerih državam že odobrila spremembe zavez, danih ob sanacijah posameznih bank z državnim denarjem. Leta 2015 je Portugalski dovolila odlog prodaje za Novo Banco, pozneje pa je isto dovolila tudi pri štirih italijanskih bankah.
Kaj državi ponuja Apollo
Tudi o tem, kdaj bodo o morebitnih alternativnih možnostih obvestili vlado, odločitve na ministrstvu še niso sprejeli. V tem primeru bi morala vlada spremeniti strategijo upravljanja državnega premoženja. V koaliciji prodaji Abanki najglasneje nasprotujeta minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek (SMC) in del Socialnih demokratov (SD).
V koaliciji prodaji Abanke najglasneje nasprotuje minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek (SMC).
Eno od mogočih alternativ so državi po naših informacijah ponudili v Apollu. Američani so bili namreč pri Abanki pripravljeni skleniti partnerstvo z državo, ki bi po prodaji Abanke postala 25-odstotna lastnica nove združene bančne skupine Nova KBM-Abanka. A to možnost naj bi na ministrstvu za finance zavrnili, saj da državo zanima le prodaja vseh delnic banke.
Razplet prodaje Abanke bo sicer prelomen za Apollove načrte v Sloveniji, zatrjujejo naši viri. Ob morebitnem nakupu bi lahko novo bančno skupino z visokim tržnim deležem ponudil v nakup komu od strateških partnerjev. V nasprotnem primeru bo zelo verjetno začel prodajo Nove KBM.
Kaj minister Bertoncelj ponuja Bruslju pri NLB
Glavna tema današnjih pogovorov med ministrom Bertoncljem in evropsko komisarko Vestagerjevo je bila NLB, natančneje zaveze, ki jih ima država zaradi sanacije te banke v letu 2013.
Komisarki je predstavil predlog za spremembo nekaterih zavez, ki najbolj bremenijo poslovanje NLB. Tokrat ima slovenska stran v rokah močnejše karte kot v zadnjih letih, saj se zavez želijo znebiti tudi novi zasebni solastniki NLB in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki je zdaj prav tako eden od delničarjev banke.
Država Bruslju ponuja, da se je Slovenija v zameno za odpravo nekaterih zavez, ki najbolj bremenijo poslovanje NLB, pripravljena odreči glasovalnim pravicam pri desetih odstotkih delnic NLB. Kot je znano, ima trenutno v lasti še 35 odstotkov delnic banke. Velika večina zavez bi sicer prenehala veljati, če bi Slovenija prodala še 10 odstotkov delnic NLB.
Kljub temu Bertoncelj pričakuje, da "bo Evropska komisija pokazala razumevanje za novo nastalo stanje". Odprto ostaja vprašanje, ali se je ministrstvo prav zaradi želje po uveljavitvi zavez, povezanih z NLB, že odreklo resnejšega poizkusa spreminjanja zavez pri Abanki.
Po odločbi Evropske komisije mora NLB med drugim izpolniti naslednje zaveze:
- do konca leta izdati instrument dodatnega kapitala (Tier 2) vlagateljev, ki so popolnoma neodvisni od države,
- zapreti 15 poslovalnic v Sloveniji do konca junija letos,
- do določenega roka prodati družbo NLB Vita, če svojega lastniškega deleža ne zniža do praga 25 odstotkov plus ena delnica,
- ne sme pridobivati deležev v podjetjih (prepoved pridobivanja deležev v podjetjih),
- znižati letne stroške poslovanje na največ 297,7 milijona evrov,
- odprodati nestrateške družbe,
- držati se mora prepovedi "agresivnega oglaševanja in komercialnih praks"
- imeti skrbnika za spremljanje zavez in odprodajo.
9