SiolNET. Posel danes Bizi
4,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Blejski pletnarji: rastoči posel za enega najbolj zaprtih cehov

4,33

termometer

pletnarji Bled pletna jezero
Foto: Bor Slana

Blejski pletnarji, ki veljajo za enega najbolj zaprtih cehov v Sloveniji, povečujejo prihodke. Aprilski upor, ko so blejskemu župniku preprečili prevoze z njegovo ladjico, je pritegnil varuha konkurence, ki pa za zdaj le analizira trg.

V letošnjem letu je radovljiška upravna enota podjetnikom izdala 24 dovoljenj za plovbo s pletnami po Blejskem jezeru (dovoljenje za plovbo pa so podaljšali 31 pletnam, nekateri jih imajo namreč več). Cena prevoza s pletno je 14 evrov na osebo, 11 evrov je treba odšteti za linijski prevoz s hidrobusom, ki ga prav tako opravljajo pletnarji.

V javnih bazah so dostopni podatki za deset podjetij, ki imajo dovoljenje za plovbo s pletno. Njihovi prihodki so se lani gibali med 16 in 231 tisoč evrov. Pri tem jih je sedem povišalo prihodke, tri pa so beležila upad prihodkov glede na leto pred tem, a za največ 8,5 odstotka. Pet podjetij je povišalo dobiček, pet pa zmanjšalo.

Poleg pletne še druge dejavnosti

Večina pletnarjev ima podjetja, ki poleg prevozov s čolnom opravljajo še druge dejavnosti, denimo proizvodnje plovil ali turizma, zato so lahko podatki o njihovih zaslužkih varljivi.

Trenutno s svojo leseno barko v Ljubljani naredi okoli 30.000 evrov mesečnega prometa, poleg najboljšega avgusta je zelo dober mesec tudi december, pravi najuspešnejši pletnar in ladjar Anže Logar. Trenutno s svojo leseno barko v Ljubljani naredi okoli 30.000 evrov mesečnega prometa, poleg najboljšega avgusta je zelo dober mesec tudi december, pravi najuspešnejši pletnar in ladjar Anže Logar. Foto: STAfoto Najvišje prihodke od tistih, katerih podatki so javno objavljeni, je lani ustvaril Anže Logar, dobrih 230 tisoč evrov. Glede na leto pred tem jih je povečal za dobrih 60 odstotkov, ob tem je beležil okrog 12 tisoč evrov dobička. Kot pravi, se ukvarja še z vrsto drugih dejavnosti, med drugim z ročno izdelavo plovil, od leta 2011 ima tudi turistično ladjico na Ljubljanici.

Prevozi s pletno mu tako prinesejo okoli 20 odstotkov. Pri njem skupaj z ženo in tastom dela sedem ljudi, največ ustvari v drugi polovici avgusta.

"Morda sem po prihodkih res v vrhu, a tu gre predvsem za transparentnost poslovanja - prav vse, kar imamo, prijavimo, enega evra ne spravim mimo davčne blagajne, za druge pa ne vem in se zanje niti ne zanimam," pravi Logar.

Janez Pazlar je s prihodki okoli 130 tisoč evrov drugi na lestvici največjih pletnarjev. Prihodke je glede na leto 2014 povečal za 13 odstotkov. Pod črto mu je lani ostalo devet tisoč evrov. Poleg pletnje tudi oddaja sobe in apartmaje turistom. "Če dobro delaš, se gostje sami vračajo," rast prihodkov komentira Pazlar.

Pletnar Robert Wilfan, ki je imel lani okoli 47 tisoč evrov prihodkov, oddaja apartma, je cenilec plovil in se ukvarja s turističnim vodenjem. Kolikšen delež prihodkov predstavlja plovba s pletno, ne ve. Kot pravi, mu finančne zadeve ureja računovodkinja. Tudi tega, koliko zaračuna za vožnjo s pletno, ne ve, češ da so z agencijami dogovorjeni za pakete in ne more vedeti, koliko jim zaračunajo samo za pletno.

Klicali smo še štiri druge pletnarje, ki pa se na naše klice niso oglasili ali pa niso želeli odgovarjati.

Pletnarji so med seboj dogovorjeni za vrstni red na točno določenih lokacijah ob določenem času, da si število gostov približno enakomerno porazdelijo. Če je dan dober, odpeljejo goste na otok tudi trikrat, sicer večinoma dvakrat. Pozimi je upad skoraj 100-odstoten, pravi Wilfan. Pletnarji so med seboj dogovorjeni za vrstni red na točno določenih lokacijah ob določenem času, da si število gostov približno enakomerno porazdelijo. Če je dan dober, odpeljejo goste na otok tudi trikrat, sicer večinoma dvakrat. Pozimi je upad skoraj 100-odstoten, pravi Wilfan. Foto: Bor Slana

Župnik je dvignil roke

Pletnarji pa lahko uspešno poslovanje vsaj deloma pripišejo tudi zelo omejeni konkurenci: postati pletnar na Blejskem jezeru je praktično nemogoče (več v spodnjem okvirju), nove potencialne konkurente pa pletnarji že desetletja uspešno izrivajo z jezera.

Zadnji tak poskus se je zgodil aprila, ko je začel blejski župnik Janez Ferkolj v sodelovanju z avtobusno postajo Ljubljana ponujati paket, ki je vseboval avtobusni prevoz do Bleda ter nato plovbo na otok z električno ladjico v lasti cerkvenega podjetja Blejski otok.

A po uporu pletnarjev, ki je za več kot teden dni ohromil turistične prevoze na jezeru, je župnik dvignil roke. Ladjico uporabljajo za lastne potrebe, za prevoze romarjev, v prihodnje jih bodo tudi za kulturne dogodke na otoku (letos jih zaradi obnove cerkve še niso organizirali, jih pa bodo jeseni).

Janez Ferkolj je po uporu pletnarjev prenehal s prevozi potnikov. "Prevozov potnikov nam sicer nihče ne more prepovedati, a smo odnehali zaradi nasilja s strani pletnarjev," pravi.  Janez Ferkolj je po uporu pletnarjev prenehal s prevozi potnikov. "Prevozov potnikov nam sicer nihče ne more prepovedati, a smo odnehali zaradi nasilja s strani pletnarjev," pravi.  Foto: STAfoto Bodo pletnarji nasprotovali tudi v prihodnje?

Pa pletnarji verjamejo romarju, da gre na otok k maši? "Razpored maš je javno objavljen, tako da vsak ve, kdaj približno je maša," pravi Ferkolj in dodaja, da vsaj do zdaj niso imeli težav.

Pletnarji pa jasno povedo, da lahko župnik, če načrtuje kulturne dogodke, ki bodo bolj komercialne narave, pričakuje nov upor. "Ne vem, kakšne kulturne dogodke ima on spet v mislih. Če ima v mislih dogodke, ki mu bodo prinesli veliko denarja, kakršne mislim, da jih načrtuje, potem bomo verjetno proti. Če pa ima v mislih dogodke, kot so maše in bi se želel bolj angažirati, ko je treba ljudi brezplačno voziti na otok, smo vsekakor za in je dobrodošel, a zdi se mi, da mu to ni preveč v interesu," je povedal Wilfan.

Obljubil, da se ne bo vtikal v posel

Ta meni, da župnik pletnarjem hodi v zelje. "Ko je nastopil službo na Bledu, je rekel, da se ne bo vtikal v naš posel. To je veljalo samo leto in pol, nato pa se je začel vtikati v našo plovbo s tem, ko je rekel, da ljudem ne damo dovolj časa, da ljudi ženemo z otoka, kar ni res - vodniki so nam odrejali čas postanka, individualni gostje so imeli ves čas možnost, da so se vrnili, kadar so hoteli. Zdaj ima tudi redno linijo do otoka, a mu to ni dovolj," je kritičen Wilfan.

Logar, ki je izdelal tudi župnijsko ladjo Sinaj. pa meni, da sta za letošnji spor krivi obe strani. "Odziv na župnikovo ladjico je bil tako strog, ker je župnik prehiteval dogodke. Z ladjico bi moral počakati do uveljavitve plovnega odloka, a ni. S tem je razburil pletnarje, ki so to vzeli kot odžiranje posla. Niso se usedli in dogovorili in je vsak potegnil na svojo stran. Odzvali so se s protestom, z zaplembo čolna, ki morda res ni bila pravi način, a obe strani sta krivi za nesoglasje."

Pletnarji največ zaslužijo s prevozom skupin prek naročil agencij. Wilfan pravi, da te predstavljajo 80 odstotkov prevozov, od tega jih je 60 odstotkov na naročilnico, 20 odstotkov pa v juliju in avgustu zasluži z individualnimi gosti, za katere se sezona že končuje. Pletnarji največ zaslužijo s prevozom skupin prek naročil agencij. Wilfan pravi, da te predstavljajo 80 odstotkov prevozov, od tega jih je 60 odstotkov na naročilnico, 20 odstotkov pa v juliju in avgustu zasluži z individualnimi gosti, za katere se sezona že končuje. Foto: Bor Slana

Varuh konkurence zaslišuje pletnarje

Dogajanje na trgu prevozov na Blejski otok je aprila, po medijskem poročanju o sporu z župnikom, začel spremljati tudi varuh konkurence, ki pa za zdaj postopka ni začel. 

"Agencija je trenutno v fazi zbiranja podatkov in informacij s strani številnih udeležencev, ki jih potrebuje za izvedbo analize razmer na zadevnem trgu," pravijo na Agenciji za varstvo konkurence (AVK), ki jo vodi Andrej Matvoz. Če se pokaže sum, da pletnarji kršijo pravila konkurence, bodo uvedli postopek, pravijo, a dodajajo, da podrobnejših informacij za zdaj ne morejo izdati. 

V zadnjih mesecih je AVK kontaktirala blejsko občino in pletnarje. "Poslali so nam vprašanja o tem, kakšne cene in pogoje določamo agencijam, in mi smo jim odgovorili," je pojasnil Robert Wilfan.

Ali Janez Novak iz Celja lahko postane pletnar na Bledu?

Pletna je lesen čoln z ravnim dnom, ki ga čolnar stoje poganja z vesli, dolžine do 8 metrov in širine do 2,35 metra. V celoti je zgrajena iz masivnega lesa, glavna rebra in prečke na dnu plovila pa so kovinske, določa pravilnik o plovbnem režimu po Blejskem jezeru.

"Za izdelavo pletne porabim od 450 do 500 ur dela, material za izdelavo stane okoli 7.000 evrov, tako da je cena z registracijo, vpisnim listom, z zavarovanjem in vsem, kar spada zraven, od 20 do 22 tisočakov," je povedal Anže Logar.

Plovilo mora biti vpisano v vpisnik čolnov celinske plovbe pri radovljiški upravni enoti. Vpis čolna se opravi po tem, ko potrdijo sposobnost čolna za plovbo in ko lastnik upravni enoti preda dokazilo o lastništvu in dokazilo o obveznem zavarovanju. Po vpisu upravna enota izda dovoljenje za plovbo.  Pletnarji morajo od letos dalje občini plačevati po 5.000 evrov pristojbine za uporabo pristanišč in vstopno izstopnih mest v lasti občine. Pletnarji morajo od letos dalje občini plačevati po 5.000 evrov pristojbine za uporabo pristanišč in vstopno izstopnih mest v lasti občine. Foto: Bor Slana

A na Bledu se vse ustavi pri privezu ...

Vsi lastniki dovoljenj za prevoz s pletnami po jezeru prihajajo z Bleda, le nekaj jih je z njegove bližnje okolice, obrt si s pletno podajajo iz roda v rod. Nov odlok o plovbnem režimu stanja ni spremenil in še naprej dovoli po jezeru naenkrat pluti 23 pletnam in trem hidrobusom, prostega ni nobenega priveza.

Na vprašanje, kakšne so možnosti, da bi nekdo izven Bleda in njegove okolice dobil privez, je župan Janez Fajfar odgovoril, da "možnosti so", tega, kakšni so pogoji, da lahko postaneš pletnar, ni komentiral. Čeprav uradno dedna pravica do opravljanja prevozov s pletno ne obstaja, župan pravi, da pravica do pletnarjenja praviloma prehaja iz roda v rod, saj da gre pri tem tudi za vprašanje lastništva pletne.

Logar sicer pravi, da je govora o spremembah, kar še preverjamo pri občini. "Občina Bled je pred leti naredila študijo obremenitve blejskega jezera in zaenkrat je po veljavnem prostorskem načrtu na jezeru maksimalno število plovil. Pripravljajo pa nov odlok, kjer bodo število povečali," pravi. Do sprememb prostorskega načrta pa nova plovila ne morejo v jezero.

Komentarji

9

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Ma / 20.08.2016. ob 23:12 +9 0

    KAJ ČE BI TE GUMPCE NAMAKALI V BLEJSKEM JEZERU TAKO KOT SO NEKOČ NAMAKALI GOLJUFIVE LJUBLJANSKE PEKE V LJUBLJANICI!!! NO KAZALO BI NAMAKATI TUDI ŽUPANA IN VSE SVETNIKE NA OBČINI PA ŠE KOGA... NE MOREM VERJET, DA ZA VSAK ZAVESLAJ KI GA NEKDO NAREDI POKASIRA ZANJ VEČ KOT 5 EUROV... A NAJ ŠE KAJ DODAM!??

    +9 0
  • Ma / 20.08.2016. ob 23:06 +7 0

    LE KDO VAM DAJE PRAVICO VZETI SI OBLAST NAD PREVOZI... NI NITI KONKURENCE NITI SE NE MORE USTVARITI, KER SI JE NEKAJ DRUŽIN UZORPIRALO OBLAST!!! LE KOGA SO PODKUPILI DA SO EDINI!????

    +7 0
  • Ma / 20.08.2016. ob 23:31 +7 0

    4 članska družina 56 eurov pa vi se resnično zaje***** iz nas Slovencev ... kaka golazen!

    +7 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin