SiolNET. Posel danes Kariera in izobrazevanje
Vsebino omogoča B2
  • Messenger
  • Messenger

Začetek študijskega leta: kaj študentom svetuje Janja Božič Marolt?

Vsebino omogoča B2

Pred začetkom novega študijskega leta smo se pogovarjali z Janjo Božič Marolt, ustanoviteljico in direktorico Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana. Poleg vseh obveznosti in vlog v življenju Božič Maroltova predava in poučuje na B2, ki ima danes na voljo kar 23 izobraževalnih programov.

Janja Božič Marolt je diplomirala s področja sociologije. Vsem, ki se danes odločajo za študij, priporoča, naj sledijo srcu in študirajo tisto, kar jih zanima. Janja Božič Marolt je diplomirala s področja sociologije. Vsem, ki se danes odločajo za študij, priporoča, naj sledijo srcu in študirajo tisto, kar jih zanima. Foto: Peter Giodani Gospa Božič Marolt, kaj bi svetovali vsem, ki se danes odločajo za študij?

Naj pogumno izberejo smer in področje, ki jih zanima, tisto, česar se veselijo, v kar se bodo strastno poglobili. Naj poslušajo predvsem sebe, tudi če je na prvi pogled videti še tako nenavadno, povsem zastarelo ali preveč napredno. V znanje in študij naj vlagajo 200 odstotkov časa, energije, volje, pameti, srca in imajo odprte oči.

Trg je navsezadnje globalen, konkurenca kolegov je svetovna. Sledijo naj svojim željam, iščejo naj in prisluhnejo vzgibom iz okolja. In naj se potrudijo. Uspehi ne padajo z neba.

Kakšen je vaš odnos s študenti na B2?

Obojestransko zavidljivo odličen. Moj cilj je predvsem vzbuditi zanimanje za uporabo podatkov in rešitev, ki izhajajo iz trženjskih raziskav, ter da bi vse poslovne odločitve lahko utemeljevali s trditvami "jaz vem", ne le z "jaz mislim".

Najprej pa jih želim naučiti, da v obdobju, ko so podatki res postali novodobno zlato ali nafta, kakor hočete, in v času, ko je podatkov že preveč in so preprosto dostopni, znajo ločiti med povsem zavajajočimi in zelo uporabnimi. Učim torej koristno izbiro in uporabo ter ne zgolj samodejno snovanje in izvajanje raziskav. Odnos s študenti je res dober, ker se lahko vključijo s svojimi mnenji, skupaj tudi iščemo odgovore na nekatera vprašanja.

Katere so tiste lastnosti, ki delajo predavatelja dobrega?

Predvsem to, da veliko ve, a se tudi stalno uči, vedno posluša študente ter zaradi izkušenj in naprednega razmišljanja daje možnost svojim učencem, da se razvijejo v najbolj zaželene sodelavce na trgu. Na kratko – dober učitelj, predavatelj veliko zahteva, a tudi veliko da.

Kakšen je vaš pogled na slovenski izobraževalni sistem? Formalno pridobljena izobrazba ima vedno manjšo vlogo za pridobitev službe. Pomembna je praksa, tudi izkušnje. A kje jih pridobiti? Je diplomska, magistrska naloga res le še kos papirja? Kaj menite vi?

Diplomska ali magistrska naloga imata še vedno velik pomen. Menim, da to predvsem potrjuje, da je diplomant resen, odgovoren in vztrajen. Vse to so lastnosti, ki jih delodajalec mora ceniti.

Hkrati menim, da je na splošno slovenski šolski sistem preveč tog. Vzgaja se pridne delavce, a ne razmišljujočih, kreativnih iskalcev zaposlitve, ki so zmožni in pripravljeni razmišljati zunaj ustaljenih okvirov ter zagovarjati svoja stališča, ki so drugačna od drugih. Včasih je treba tudi tvegati.

Kako vam pridobljena izobrazba pomaga pri današnjem delu?

Izobrazba je samo osnova in sama po sebi nikakor ni dovolj. Spremembe so edina stalnica na vseh področjih. Diplomanti in magistri na katerikoli ustanovi se morajo zavedati, da je službo lahko dobiti, še lažje pa jo je izgubiti, če se stalno ne razvijajo naprej.

Podpirate študij v tujini? Delo v tujini?

Študij v tujini podpiram. Vsestransko koristi študentu in podjetju, kjer se zaposli. Če sem povsem odkrita - s prispevki v našem plačnem sistemu vsi, ki smo redno zaposleni, omogočamo brezplačno izobraževanje vsem znanja željnim. In naši otroci, ki se iz različnih razlogov odločijo za študij v tujini, še kako čutijo stroške izobraževanja, za katerega jim izstavijo račune s konkretnimi zneski.

Kako danes gledate na znanje, sam proces učenja? V nasprotju z nekoč je danes dostop do znanja mnogo bolj poenostavljen. Z načinom izobraževanja so se prilagodile tudi izobraževalne ustanove.

In prav je tako. A treba je tudi zagotoviti kakovost v izobraževalnem procesu. Pravijo, da je življenje eno samo učenje, in res je tako. Čeprav velikokrat prav svoje znanje predajam drugim, se tudi sama od časa do časa nekaj naučim od svojih študentov. Učimo se vsak dan, v odnosih, interakcijah.

Foto: Irena Herak Foto: Irena Herak

Vrnimo se nekaj desetletij v preteklost. Kakšni so vaši spomini na obdobje osnovne, srednje šole, študija?

Mislim, da sem po naravi pesimist, se pa učim biti optimist. Tako mi uspeva tudi s spomini na preteklost. Trudim se spominjati samo tistih lepih trenutkov, samo najlepših. Če je bilo kaj slabega, predelam in vržem čez rame tako daleč stran, da se me nikoli več ne bi dotaknilo.

Ste imeli tudi sami najljubšega predavatelja, kateri se vam je še posebej vtisnil v spomin? Na primer po načinu podajanja znanja, zanimivih anekdotah, pristopu …

Poimensko ne bi želela izpostavljati, gotovo pa jih je kar nekaj. Predvsem tistih, ki niso zgolj brali iz svojih knjig, pač pa so povedali in tudi pričakovali nekaj več. Z nekaterimi smo se bolj povezali kasneje, ko sem začela poslovno pot.

Kaj pa v otroštvu zastavljeni cilji, želje? Kaj ste si želeli postati kot otrok?

Najprej učiteljica, nato pa turistična vodnica. Otroštvo sem preživljala pri stari mami na kmetiji. Ona mi je pripisala poklic poštarke, ker sem rada hodila od hiše do hiše in preštevala denar. To je bila tedaj naloga poštarja, ki je pokojnine raznašal v gotovini.

Se spominjate svoje prve službe, svojega prvega zasluženega denarja?

Da, kot predšolski otrok sem ga zaslužila z obiranjem hmelja.

Osredotočimo se na vašo primarno delovno funkcijo. Ste ustanoviteljica in direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, ki ste ga ustanovili leta 1992. Ste takrat pričakovali nenadne spremembe na področju medijev, medijskega trga, ki so se dogajale v zadnjih 26 letih?

Odlično vprašanje. Zdaj bi bila največja "faca", če bi odgovorila, da sem tudi v Sloveniji napovedala tolikšno fragmentacijo medijskega trga, kakršno sem pred dobrimi dvajsetimi leti predstavljala direktorjem medijev na podlagi poznavanja takratne razdrobljenosti ameriškega medijskega trga. Sem pa ponosna, da sem jih zelo javno na to opozorila.

Kako ocenjujete aktualno stanje na področju medijev pri nas? Se vam zdi, da je stanje na tem področju boljše kot pred leti?

Odvisno, kaj je za vas boljše. Če je na prodajnih policah več jogurtov, eden z več sladkorja kot drugi, ali če je več znamk čokolade, nekatere z manj kakava kot druge, to še ne pomeni, da je trg jogurtov ali čokolad boljši. Podobno je na medijskem trgu. Le redki so kakovostni.

Z napredkom tehnologije so se mediji morali prilagoditi času. Spremenil se je tako način podajanja informacij kot tudi način konzumiranja novic. V primerjavi z nekoč je informacij neprimerno več. Če smo nekoč hlastali za njimi, danes živimo v informacijskem izobilju. Kakšen je vaš pogled na današnjo prenasičenost z informacijami in poplavo lažnih novic?

Odlično razmišljanje. Strinjam se z vami, preveč smo "bombardirani" z informacijami. Recept za uspeh danes? Manj je več. Lažne novice so že od nekdaj. Davno pred internetom in družbenimi omrežji so avtokratski režimi temeljili in se ohranjali z lažnimi novicami. Nikar si ne zatiskajmo oči: zame je tudi PR, ki sporoča delno in samo pozitivno informacijo, celovito pa zamolči, na neki način osnova lažnih novic. Termin "fake news" je le sodoben izraz za poimenovanje aktualnega političnega pojava, katerega avtorstvo levi pripisujejo desnim, začenši s Trumpovimi tviti.

Kakšen je vaš pogled na utrip današnjega oglaševanja?

Izredna sprememba. Sem iz prejšnje generacije, zato najprej pomislim na oglaševanje na televiziji, radiu in po časopisih. Res pa je tudi, da se pri snovanju oglasnih sporočil in objav še vedno največ investira v "klasične medije". Tu oglasi še vedno najbolj delujejo. Premalo oglasov pa je preprostih, kreativnih in zapomnljivih. Preveč je vsega. Samo na šestindvajsetih televizijskih programih, ki jih lahko spremljamo v slovenskem jeziku, se v povprečju zavrti za 44 ur oglasov na dan. Torej za dva dni oglasov v enem dnevu.

Z prihodom družbenih omrežij ima marsikdo priložnost, da postane viden, prepoznaven, uspešen in ne nazadnje – lastna blagovna znamka. Se vam zdi, da je danes lažje uspeti kot nekoč?

Nikakor! Občudujem vsakogar, ki začenja danes. Menim, da je na vseh področjih konkurenca večja. Prav in tudi zato moraš danes znati narediti odličen izdelek ali storitev in prav zaradi bolj zahtevnega konkurenčnega okolja moraš raziskati trg. Zakaj? Da znaš izbrati ciljno skupino, oceniti njeno velikost na trgu ter jo kot pripovedovalec najboljše zgodbe predstaviti učinkovito in prepričljivo - ob pravem času na pravem mestu.

Zakaj naj se študentje odločijo za B2 in smer tržnega komuniciranja?

Ravno zato - da bodo znali pomagati blagovnim znamkam uspeti na domačem in tujem trgu.

Še pred desetletjem smo si le stežka predstavljali poklice, kot so spletni arhitekt, upravljavec družbenih omrežij ali piarovec. Še pred kratkim so se zdeli nekaj nepredstavljivega. Današnja mladina bo najverjetneje v prihodnosti opravljala tudi poklice, ki danes sploh še ne obstajajo. Kaj menite o tem? Kateri poklici bodo po vašem mnenju zaznamovali prihodnost?

V "marketinškem" svetu bodo to podatkovni znanstveniki, snovalci in usmerjevalci umetne inteligence ter robotike. Pa tudi marketinški in komunikacijski strokovnjaki, ki bodo zaradi bogatega znanja iz knjig in stika z naravo nekaj korakov pred roboti in rešitvami na dotik.

Janja Božič Marolt je redna predavateljica na B2. Zaradi svojega uspešnega dela na področju oglaševanja in tržnega raziskovanja je že leta 2001 postala oglaševalska osebnost leta. Janja Božič Marolt je redna predavateljica na B2. Zaradi svojega uspešnega dela na področju oglaševanja in tržnega raziskovanja je že leta 2001 postala oglaševalska osebnost leta. Foto: Vid Ponikvar

S čim si najraje razbremenite možgane, kaj najraje počnete v prostem času?

Tek v naravi me odpelje v nekakšen vzporedni svet relativiziranja in reševanja problemov. Kuhanje za družino ali prijatelje me napolni z njihovim zadovoljstvom. Ko prisluhnem hčerki ali sinu, izstopim iz svojega v njun svet.

Kakšen je vaš življenjski moto?

Kar daješ, to dobiš. Če si nekaj zelo želiš, ti to tudi uspe. Z vztrajnostjo. Vse je v glavi, zato misli s srcem.

Janja Božič Marolt je danes marsikaj, ima več vlog, tako na zasebnem kot tudi kariernem področju. A s katero se najbolj in najraje poistoveti, katero najbolj "živi"?

Največkrat se predstavim kot Janja z Mediane. V svojem življenju sem največ časa vendarle posvetila Mediani. Ko so mi enkrat, na srečo napačno, diagnosticirali hujšo bolezen, sem si rekla, naj gredo vsa moja podjetja svojo pot. Prišla sem do trenutka, ko sem se odločila, da bom zgolj mama in da bom več časa preživela z družino.

Ni lahko, ampak res usmerjam in razporejam svojo pozornost ter energijo v družino in Mediano. Uspehi Mediane so vidni, uspeh vključenosti v družino pa je, ko te odrasla hči, sin ali mož objamejo in rečejo: "Rad te imam!" Spontano, večkrat, iz srca in ne samo za praznike.


B2, kjer poučuje Janja Božič Marolt je vodilno podjetje z vrhunskimi kadri, ki na področju izobraževanja in optimizacije poslovanja deluje že 25 let.

Lokacija:

B2 LJUBLJANA: Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana; info@b2.eu

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin