Sreda, 18. 3. 2020, 11.27
4 leta, 9 mesecev
Preživetje v divjini
"Začutil sem, da je moje telo že zelo izmučeno, imel sem tudi glavobol!" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
V prvi oddaji Preživetje v divjini je z izzivom uspešno opravil 34-letni Simon iz Novega mesta. Kljub temu da mu ni šlo vse po načrtu, je pokazal veliko volje in vzdržljivosti. V pogovoru nam je zaupal, kdaj mu je bilo najtežje, v katerih trenutkih bi ravnal drugače in kaj bi svetoval tekmovalcem, ki se bodo še podali na to preizkušnjo.
Za vami je vsekakor naporna izkušnja, ki ste jo kljub vsem težava uspešno prestali. Bi jo ponovili?
Izkušnja je bila zelo naporna, vseeno pa bi izziv z veseljem ponovil. Mislim, da bi se v drugem poskusu bolje odrezal, saj sem se na lastnih napakah veliko naučil.
Kaj pa bi spremenili, če bi lahko zavrteli čas nazaj?
Spremenil bi veliko stvari. Ognja bi se lotil na drugačen način. Več časa bi posvetil pripravi potrebnega materiala, predvsem nabiranju suhe slame za netivo. Poskusil bi tudi umiriti adrenalin, ki mi je precej nagajal pri koncentraciji.
Pri iskanju smole v ledeno mrzli vodi niste bili preveč uspešni, pa tudi ognja vam ni uspelo prižgati. Ste kdaj pomislili, da bi se predali in predčasno zaključili preizkušnjo?
Kljub neuspehom nisem veliko razmišljal o predaji. Zgodilo se je samo enkrat, bilo je proti jutru. Vlaga v zraku se je začela dvigovati, temperatura je začela padati. Začutil sem, da je moje telo že zelo izmučeno, imel sem tudi glavobol, prsti na nogah so me začeli boleti od mraza ... Velika težava je bila tudi v tem, da nisem vedel, koliko je ura. Čakanje na zoro je bilo neskončno. Bilo je zelo težko.
Kar nekaj časa ste bili pri zelo nizkih temperaturah samo v spodnjicah in mokrih nogavicah. Kako ste se spopadali z mrazom?
V času, ki sem ga preživel pri preizkušanju prižiganja ognja v mokrem spodnjem perilu, mi temperatura ni delala velikih težav. Telo sem nekako uspešno segreval. Najtežja je bila noč, ko se je temperatura močno spustila.
Pred začetkom preizkušnje vam je Brane dal na izbiro, da s sabo vzamete nekaj predmetov po lastni izbiri. Bi zdaj izbrali drugače?
Zdi se mi, da sem dobro izbral, nisem pa izbranega dobro izkoristil. Ovčja koža mi je rešila izziv, brez tega ga verjetno ne bi opravil. Folija se mi je trgala in je bila neuporabna. Vrv pa sem uporabil prepozno. Mislim, da bi jo lahko uporabil že v prvem poskusu zanetitve ognja.
Vaše prižiganje ognja je bilo, kot bi spremljali pravo dramo. Bili ste tako blizu, a vam vseeno ni uspelo. Kakšno občutki v takšnih trenutkih spremljajo človeka?
Pri tako pomembnem delu, kot je prižig ognja, je neuspeh grozen. Občutki nesposobnosti, neuspeha. Ko veš, da si odvisen od tega in ti ne uspe. To človeka spravi na tla. Čustva podivjajo. Nisem vedel, ali bi se smejal, jezil, jokal ... Po zadnjem neuspehu sem se odločil, da to pustim za sabo in da se lotim pripravljanja prostora za prenočitev.
Eden od vzrokov za neuspeh pri prižiganju ognja je bila tudi vaša izmučenost. Zakaj kasneje niste spet poskusili, noč je bila verjetno zelo dolga?
Na ponovni poskus prižiganja ognja, po pravici povedano, nisem niti pomislil. Verjetno sem se po tolikšnih neuspešnih poskusih sprijaznil z dejstvom, da ognja tisti večer preprosto ne bom imel.
Kakšen nasvet bi dali tekmovalcem, ki se bodo še podali na to preizkušnjo?
Moj nasvet za ostale tekmovalce je, da naj vedno razmišljajo pozitivno, umirijo svoj um in telo. Največje ovire so v glavi. Pomembno je trezno razmišljanje in zavedanje okolice.
Kaj pa je bil glavni nauk, ki ste se ga naučili sami?
Predvsem to, da se narava in divjina ne smeta podcenjevati. Stvari so videti lažje v glavi, ko pa so dejansko, ko se znajdeš v takšnem položaju. Stvari so zelo nepredvidljive. Vsekakor sem se veliko naučil. Pridobil sem tudi nepozabne izkušnje in spomine.
