Sreda, 25. 11. 2020, 10.50
3 leta, 4 mesece
Preživetje v divjini
Po hudi poškodbi sta morala sprejeti težko odločitev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,84
V oddaji Preživetje v divjini sta se na preizkušnjo preživetja tokrat podala prijatelja Matjaž in Klemen, ki sta vse izzive Braneta T. Červeka, čeprav jima vse ni šlo kot po maslu, opravila z nasmeškom na obrazu. Ko se je Matjaž v trenutku nepazljivosti močno porezal po nogi, pa sta morala sprejeti težko odločite in preizkušnjo predčasno končati. Vtise po preizkušnji sta nam zaupala v pogovoru.
Matjaž, preizkušnjo Preživetje v divjini je prekinila vaša nesrečna poškodba z nožem, po kateri so vas odpeljali na urgenco. Koliko šivov je bilo potrebnih?
Matjaž: Ko me je reševalec pripeljal na urgenco v Ljubljano, so me takoj napotili na operacijsko mizo, mi očistili rano in jo začeli šivati. Povedali so mi, da sem imel veliko sreče, saj sem si porezal le zgornji del maščobe. Vse skupaj so mi zašili s šestimi šivi. Rana je bila dolga približno sedem centimetrov, globoka dober centimeter in široka tri centimetre. Doma sem miroval približno dva tedna, nato mi je Klemen pobral šive in spet sem v polnem pogonu.
Je bila za nesrečo kriva samo nepazljivost ali kaj drugega?
Matjaž: Mislim, da je bila kriva predvsem utrujenost. Bila sva v vodi, hodila dobri dve uri z zelo težkim bremenom in bila kar nekaj časa v breznu pri nizkih temperaturah. Z noži imam sicer izkušnje že več kot 20 let in nikoli nisem imel kakšne večje nezgode, razen manjših ureznin.
Mislita, da bi vama, če se to ne bi zgodilo, uspelo zanetiti ogenj in uspešno končati preizkušnjo?
Klemen: Če ne bi bilo poškodbe, sem prepričan, da bi nama uspelo končati izziv.
Matjaž: Če bi bila manjša ureznina, bi vsekakor tvegal in ostal do konca. Ker pa je bila rana precej odprta, je obstajala velika možnost, da se bo zagnojila. Žal mi je, da domov nisem prinesel certifikata, vendar mislim, da sem dal vse od sebe in se marsikaj naučil. Domov sem zato lahko šel z dvignjeno glavo in povito nogo (smeh, op. p.).
Kljub poškodbi in predčasno končani preizkušnji sta ostala nasmejana. Se je bilo težko odločiti, ali vztrajati ali nehati?
Klemen: Da, midva sva vedno nasmejana, kljub "neuspehu" (smeh, op. p.). Za naju je bil uspeh že to, da sva se uvrstila v oddajo in da nisva obupala, dokler naju ni ustavila poškodba. Med razmišljanjem, kako naprej, sva pač na prvo mesto postavila zdravje, šele nato vse preostalo. Preizkušnjo ali izziv se lahko vsakič ponovi, zdravja pa ni vedno. Odločitev zato ni bila preveč težka, je pa bila verjetno malo grenka.
Kaj pa vama je bilo najtežje in kaj bi zdaj naredila drugače, če bi lahko zavrtela čas nazaj?
Klemen: Najtežje mi je bilo prenašati drva, ker nisva vedela, kako daleč je brezno. Zdaj bi več časa posvetil iskanju suhega in debelejšega srobota, da bi lažje zanetila ogenj. Ampak v tem primeru se ne bi spustil v brezno, kar je bil zame eden najlepših trenutkov na snemanju (smeh, op. p.).
Matjaž: Scenarij preizkušnje nama je bil pisan na kožo, samo mrzla voda mi ni bila preveč všeč. Na začetku se mi zaradi adrenalina ni zdela preveč mrzla, kasneje pa sem v nogah čutil manjše krče, ker sem jih imel ves čas v vodi. Zdaj bi si vsekakor naredila vesla in si močno olajšala delo, ampak v tistem trenutku sva se odzvala tako, kot sva se.
Bi se še kdaj podala na kakšno podobno preizkušnjo?
Klemen: Vsekakor bi takšno preizkušnjo še kdaj ponovil, saj sem užival ves čas snemanja in tudi ekipa je bila odlična.
Matjaž: Branetu sem obljubil in tudi sam mi je dejal, da upa, da se še kdaj vidiva, tako da to z veseljem ponovim.
Vama je pripomočke za netenje ognja, ki sta jih vzela s seboj za spomin, že uspelo preizkusiti?
Matjaž: Pripomočke, ki sem jih vzel s seboj, redno uporabljam. Zakuril sem takoj, ko so mi pobrali šive iz noge. Medtem ko sem moral mirovati, sem si nabral precej materiala in znanja. Zdaj redno treniram in učim tudi svoja otroka, ki že znata zanetiti ogenj s kresilom. Rad bi še nadgradil svoje znanje, zato upam, da bom kmalu lahko šel k Branetu po novo znanje.
Klemen: Jaz pa jih še nisem preizkusil. Raje se držim vžigalnika, ker mi je bolj domač (smeh, op. p.). Se bom pa tega zagotovo lotil v bližnji prihodnosti, ker bi rad dokazal predvsem sebi, da to zmorem.
