Sobota, 1. 10. 2022, 8.00
1 leto, 10 mesecev
Planet 18
Voditeljici Katarini Braniselj uspel nov podvig #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,86
2
Voditeljica informativne oddaje Planet 18 Katarina Braniselj te dni slavi novo zmago. Uspelo ji je preteči berlinski maraton. Katrina je velika ljubiteljica kolesarstva, zato si prostega časa brez kolesa ne zna predstavljati. A še preden je bilo kolo, je bil tek, pravi voditeljica.
Katarina, v Berlinu si dosegla odličen čas. Kako ti je to uspelo?
Ne bi rekla, da je odličen, ni pa slab. Je še nekaj prostora za napredek, verjamem v to in zagotovo bom, če bom zdrava, kaj naredila v tej smeri. Sicer pa, povsem preprosto, tek je zelo hvaležen šport: kar vanj vložiš, ti povrne, na vse mogoče načine. Ne vedno takoj in morda ne vedno takrat, ko bi si želel, enkrat pa, vsaj rezultatsko. Če se poklopi vse, kar se mora, pa pride tudi dober čas. Meni se je tokrat poklopilo. Za tem "poklopilo" pa je seveda kar nekaj treninga, tekaškega in kakšnega drugega, pa nekaj odrekanj, kakšno zgodnje vstajanje. Letošnje poletje je bilo kar vroče za tek, nedeljski dolgi tek pomeni zame vstajanje pred četrto, ker nerada tečem na več kot 30 stopinjah Celzija. Tudi zdravo ni. Vložek skratka prinese rezultat. To je tek. Ni pa mogoče pričakovati, da boš šel trikrat malo teč in kar dosegel dober čas. Lahko sicer, če si zelo talentiran, ampak to je pot v poškodbe. Maraton je tek na dolge proge, tako in drugače.
Kakšna so tvoje dozdajšnje izkušnje z maratoni?
To je bil moj drugi polni maraton. Leta 2018 sem pretekla ljubljanskega, zdaj sem tekla v Berlinu. Da, ta je prvi od velikih, močno upam, da ne zadnji. Več kot 40 tisoč tekačev, ves čas navijači ob progi, padel je tudi svetovni rekord. Tega ne morem opisati, res ne, to je nekaj, kar moraš doživeti. Imam pa tudi na Ljubljano res lep spomin. Predvsem tečem z glavo, za čas, za katerega sem trenirala. Potem je vsaka sekunda užitek. Ko je malo težje, pa se malo potrudiš, seveda se moraš. Nerada, ko gre za šport, govorim o trpljenju, ampak vem, da bo, če bom na maratonih še tekla, prišlo tudi to. Se bom pač potrdila malo bolj.
Kako si se pripravljala na maraton?
Tekla sem. Ni druge. Tudi kolo, fitnes in kakšen hrib, pa ustrezna prehrana, dobro bi bilo tudi dovolj spati, pa mi spanja žal manjka. Ampak za maraton moraš pač teči - dolgi teki, pospeševanja, variacije, treningi.
Si imela profesionalno podporo pri prehrani, vadbi, na dan maratona?
Pri treningih ne, sem kar potegnila iz predala treninge izpred nekaj let, ko mi je svetoval drag prijatelj, izkušen športnik in maratonec. Prehrani pa sem se tokrat posvetila prvič. Sem ena tistih, ki se je z leti malo prestrašila ogljikovih hidratov, pa se zdaj učim nazaj pravilno jesti. Human Performance Center mi pomaga pri tem in Blaž je pravi božji dar.
Kdo je bil ob tebi, kdo te je spodbujal v Berlinu?
Šla sem s skupino Vitezi dobrega teka, Marko Roblek in Igor Zonik sta me vzela s seboj. Neskončno sem jima hvaležna, pa tudi vsem sotekačem. Res vrhunska ekipa.
FOTO: Vitezi dobrega teka
Ne vem, ali so me po Berlinu bolj bolele mišice na nogah ali trebušne mišice, bi rekla, da trebušne. Tudi res občudovanja vredni tekači so bili z nami, več deset maratonov imajo nekateri za seboj, za enega iz skupine je bil Berlin celo že 97. maraton, pa ni veliko starejši od mene. Sicer pa je šla z mano mama, to je tudi precej čustveno.
Ne mine konec tedna, ko se ne odpraviš na kolo. Zakaj zdaj še tekaški izziv?
Pravzaprav moram vprašanje obrniti na glavo. Najprej je bil tek, potem kolo. Tečem že kakšnih 20 let in nikoli ne neham, včasih samo tečem bolj intenzivno, včasih manj. Obdobja, ko tečem manj kot dvakrat na teden, so redka. Tekaški izzivi so bili pred kolesarskimi, na kolesu sem šele pet let. Tek je, čeprav ima v kolesu hudo konkurenco, moja prva športna ljubezen. Imata pa oba športa svoje specifike, ostala bosta oba.
Kaj nov mejnik pomeni zate osebno? Kako je vplival na tvojo psiho? Te bomo videli oktobra teči tudi v Ljubljani?
Meni osebno je predvsem opomnik, da zmorem veliko več, kot kdaj mislim, da lahko, da to pravzaprav velja za vsakega od nas. In spet sem spoznala kup krasnih ljudi in spet so se izkazali moji najbližji. Torej tudi spoznanje, da največ štejejo ljudje, ki jih imaš rad in oni tebe. Kaj ti bo kakršenkoli uspeh, če ga nimaš s kom deliti? Je bil pa to v resnici tudi tek v spomin. Vseh, s katerimi bi želela to deliti, žal ni več z mano.
In da, Ljubljana. Če bo šla regeneracija po načrtu in če me na Planetu ne bodo potrebovali pred 14. uro, ker je volilna nedelja, bom razdaljo 21 kilometrov, na katero sem prijavljena, podaljšala na 42 kilometrov. Tak je načrt.
Kaj sporočaš tekačem ljubljanskega maratona?
Vsak trenutek naj bo užitek.
2