Nedelja, 20. 10. 2019, 19.25
5 let
Klepet ob kavi
Se nam v življenju morajo dogajati slabe stvari?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Nihče ni odraščal v popolni družini. Nihče ni imel idealne vzgoje in staršev, ki nikoli niso naredili nobene napake. Vsak od nas ima rane. Rane, ki so nastale že v otroštvu in se v zrelem obdobju življenja kažejo na različne načine, prek vzorcev, ki so značilni za nas.
To v oddaji Klepet ob kavi razkrivajo različni družinski terapevti, psihoterapevti, psihiatri, terapevti. Vsi izzivi, s katerimi se spopadamo, so po svoje povezani s tem, kaj se nam je dogajalo v preteklosti. No, tudi s tem, kar se nam je zgodilo v preteklosti. Včasih je dovolj zgolj le trenutek, neka brezzvezna situacija, ki se je morda niti ne spomnimo, a se je zasidrala v podzavest in nas zdaj določa.
Večina ljudi misli, da bo, če imaš težko preteklost, tvoje življenje težko še naprej. Da si se pač rodil pod nesrečno zvezdo ali kombinacijami teh, to pa te zdaj zaznamuje vse življenje. Pa ni niti malo tako!
Ni treba verjeti mojim besedam, verjemite biografijam, življenjskim zgodbam številnih ljudi, ki so na lastni koži izkusili vse trpljenje sveta, vendar si niso dovolili, da bi jih preteklost določala. Vso temo, vse trpljenje in muke so uporabili kot gorivo za naprej in naredili zares velike stvari. Ne zgolj zase, za vse človeštvo. Poglejte vsa velika imena sveta … Nihče od njih ni imel idealnega otroštva, idealnih okoliščin, skoraj praviloma so se srečevali s konkretnimi izzivi in konflikti.
Zakaj torej mi pustimo, da nas preteklost določa?
Zakaj še naprej vlečemo stare vzorce iz preteklosti? Zakaj smo se sprijaznili, da smo "blago z napako", če pa bi lahko vso to temo, ki smo jo doživeli, uporabili za več svetlobe v svojem življenju.
V temi zorimo, v temi vzklijemo kot seme, ki se nato razvije v čudovito cvetlico. Tako se bojimo teme. Tako se bojimo vseh slabih stvari na tem svetu, pa se jih zaradi tega ne dogaja manj. Prav nasprotno, še več. Naše zdravje uničujejo skrbi, dvomi o sebi, želja po dokazovanju, zavist, pričakovanja, zaradi katerih se ženemo prek meja svojih zmožnosti, ki jih umetno potenciramo s kavami, sladkorjem, ki pa nam škodijo še bolj, kot da bi si zgolj priznali, da smo utrujeni in smo bili utrujeni.
Veliko žensk, ki pride po pomoč na moja predavanja, delavnice, ker so gledale kakšno oddajo in poslušale strokovnjake, se spopada s podobnim vzorcem, ki se izraža prek hormonskega neravnovesja, tega, da si ne vzamejo časa zase, da poskrbijo za vse druge, sebe ignorirajo in znajo zelo dobro utišati svoje potrebe ter tako leta in leta povozijo vsako opozorilo telesa, da ne zmore več. Povozijo pa tudi klice duše, da niso na pravi poti. Povozijo dejstvo, da jih nekateri odnosi dušijo.
In rezultat?
Vrtoglave statistike predpisanih zdravil za spanec, ker ljudje ne morejo spati.
Vrtoglavo visoke številke predpisanih receptov za antidepresive.
Vrtoglavo visoke številke primerov izgorelosti, ki govorijo, da vsak 10. zaposleni doživi hujšo obliko izgorelosti, medtem ko 50 odstotkov zaposlenih že doživlja znake izgorelosti!
Pa nam je treba tega?
Ne, ni! Niti slučajno nam ni!
In kaj bi se moralo zgoditi?
Odločiti bi se morali, za začetek, da se nehamo smiliti samemu sebi. Kako smo ubogi, ker oči in mami nista naredila tega in tega … Ker nas je partner tako grdo … Ker je šef tako zelo … Ker so sodelavci preveč … Ker se nam je v družini zgodilo …
Dovolj!
Preteklost je preteklost in ni potrebe, da bi nas preteklost določala. Gremo naprej. Vsak dan imamo možnost za nov začetek.
Celo telo se povsem obnovi vsakih sedem let, tako da tudi potrebe po življenjskih diagnozah nimamo, če spremenimo vzorce mišljenja v vlogi žrtve. Kdaj bomo že dojeli, da je vse, kar se nam v življenju dogaja, darilo?
Da, boleč in trpeč je lahko celofan tega darila, vendar je še vedno darilo. Če bomo živeli v strahu pred vsemi stvarmi, ki se nam lahko zgodijo, bomo zamudili življenje samo. Čisto iskreno … Res sem imela že dovolj jokajočih in tarnajočih ljudi, ki so mi razlagali, kakšne žrtve so, ker se jim je zgodilo to in to.
… ali pa ljudi, ki so bili zataknjeni v svojem žalovanju, v svoji jezi, v svoji žalosti in zaskrbljenosti leta, celo desetletja.
In da, v resnici sem začutila jezo, ampak razumem, da je jeza izjemno kreativna energija, ki nam omogoča spremembe. Je zelo dobrodošla, ko želimo, da se stvari premaknejo, zato sem napisala knjigo Darilo teme, ki vključuje več kot 30 različnih vsakdanjih situacij, čustvenih stanj, dogodkov, ki se jih izogibamo, za katere ne želimo, da se nam dogajajo, pa se vseeno dogajajo … Kaj je smisel tega? Česa ne vidimo? Zakaj ne razumemo bistva? Še posebej, kadar gre za dogodke, ki se nam ponavljajo, kot ženskam, ki vedno znova spoznajo moškega, ki je pijanec? Je to vzorec? Seveda je. Zakaj vesolje pošilja takšne ljudi v naša življenja?
Nekoč sem prebrala veliko modrost, po kateri živim in jo tudi prenašam dalje …
Kakovost našega življenja je v veliki meri odvisna od kakovosti vprašanj, ki si jih zastavljamo.
Zastavite si torej danes vprašanja, ki se jim morda spretno izogibate že dolgo. Ko se začenjamo spraševati … Takrat stopimo iz cone udobja, iz milnega mehurčka, v katerem živimo, takrat stopimo na pot osebnostne rasti. Čas je,da zrastemo.
V Klepetu ob kavi rastemo z vsako oddajo. Dobrodošli, da si kdaj kakšno tudi ogledate.
