Nedelja, 14. 11. 2021, 7.18
9 mesecev
Bolezen, ki povzroči skoraj polovico smrti pri mlajših od 60 let
Po zadnjih podatkih na svetu živi 194 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, od tega 30 milijonov v Evropi. Število vseh oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji narašča in naj bi po nekaterih ocenah obsegalo od 154 tisoč do 175 tisoč oseb.
V Sloveniji in po svetu narašča pogostost sladkorne bolezni. V svetu živi 194 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, od tega 30 milijonov v Evropi.
Obstaja več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorna bolezen v nosečnosti ter drugi tipi sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh oseb s sladkorno boleznijo.
Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije
Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo oziroma odložimo na kasnejše obdobje, pri čemer sta izjemno pomembna zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje. Prirojena hitrost propadanja beta celic trebušne slinavke v največji meri določa tveganje, ali bo oseba zbolela za sladkorno boleznijo tipa 2 ali ne. Žal na te mehanizme še ne znamo vplivati. Z zdravim načinom življenja, predvsem s skrbjo za telesno težo in rednim gibanjem, lahko pojav sladkorne bolezni odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje, s čimer lahko preprečimo kasnejše zaplete v razvoju bolezni. Načinov za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 pa žal še ne poznamo.
Ozaveščenost bolnikov je ključnega pomena, saj neurejena in nezdravljena sladkorna bolezen vodi v hitrejše napredovanje bolezni s hudimi zdravstvenimi težavami in skrajšanjem življenjske dobe.
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni smo se o zdravljenju in zapletih pri sladkorni bolezni pogovarjali s Katarino Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki meni, da tudi najboljši zdravstveni sistem in odlično zdravstvo ne moreta povsem obvladati in zaustaviti rasti števila obolelih za sladkorno boleznijo nikjer v svetu, in sicer zaradi sodobnega načina življenja.
14. november je svetovni dan sladkorne bolezni.
Tipični klinični znaki za nastanek sladkorne bolezni so:
- povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje) – poliurija,
- s tem povezana dehidracija in huda žeja – polidipsija,
- slabo počutje,
- izguba teže,
- zmanjšana odpornost.
Normalne koncentracije glukoze v krvi so med vrednostma 3,5 in 6,0 mmol/l. Na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi, višja od 7 mmol/l na tešče oziroma 11 mmol/l po hranjenju.
Kaj je najtežje za osebo s sladkorno boleznijo: upoštevanje diete, načrtovanje prehrane, vzdrževanje ravni glukoze v krvi, pravilno jemanje zdravil, iskanje pravega odmerka zdravila?
Sladkorna bolezen je kronična bolezen, zato ima upoštevanje strogih dietnih priporočil negativen prizvok, kar je lahko težko za sladkornega bolnika. Načrtovanje zdrave prehrane, ritem prehranjevanja, usklajenost prehrane in gibanja, telesne dejavnosti ter redno jemanje in prilagajanje odmerka predpisanih zdravil so enako težki izzivi za sladkornega bolnika, ki jih ob ustrezni pomoči (Priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2, urednici Klavs, Pongrac Barlovič: Ministrstvo za zdravje, 2020) in izobraževanju lahko zelo dobro obvlada.
Kateri so najpogostejši zapleti poleg hipoglikemije?
Poleg hipoglikemije so najpogostejši akutni zapleti sladkorne bolezni še hiperglikemija, kjer je raven krvnega sladkorja zelo povišana in vodi v dehidracijo, pojavijo se žeja, utrujenost, čezmerno uriniranje, zmedenost in lahko epileptični napadi. Dalje diabetična ketoacidoza, kjer ne pride do ustrezne proizvodnje ali delovanja inzulina, gre za proizvodnjo ketonov iz maščob, lahko se pojavijo slabost, bruhanje, žeja, čezmerno uriniranje, težave pri govoru. Omenila bi tudi parodontalno bolezen. Poleg akutnih gre tudi za kronične zaplete sladkorne bolezni. Poškodba majhnih žil povzroči mikrovaskularne bolezni, kot so poškodba ledvic, izguba vida ali slepota, demenca. Poškodba na arterijah vodi v makrovaskularno bolezen, kot so srčni infarkt, možganski infarkt, gangrena z amputacijo uda.
Koliko zdravstvenih delavcev je vključenih v zdravljenje enega bolnika? To je namreč zelo kompleksna bolezen.
Res je, pri zdravljenju sladkornega bolnika gre za multidisciplinaren tim usposobljenih zdravstvenih delavcev, edukatorjev, ki skrbijo za pravočasno odkrivanje kronične bolezni in njeno ustrezno obvladovanje. Gre za sodelovanje primarne ravni zdravnikov specialistov družinske medicine, diplomiranih medicinskih sester, referenčnih ambulant družinske medicine, centrov za krepitev zdravja, patronažne službe, lekarniških farmacevtov s specialisti v specialističnih diabetoloških ambulantah na sekundarni ravni in specialisti v bolnišnicah, klinikah za preprečevanje akutnih in kroničnih zapletov sladkorne bolezni.
Sladkorno bolezen tipa 2 ima približno 90 odstotkov vseh oseb s sladkorno boleznijo.
Ali je to primer integriranega zdravstvenega varstva?
Da, vključuje torej multidisciplinarni tim vseh omenjenih udeležencev, usposobljenih na vseh omenjenih ravneh za odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni, spodbudo zdravega življenjskega sloga, edukacijo bolnikov za lajšanje samooskrbe, preprečevanje zapletov in dostop do potrebnih zdravil z namenom sodelovanja pri zdravljenju in nadzoru nad svojim zdravjem, ki ga ima lahko samo opolnomočeni bolnik.
Vsako leto v Evropi zaradi zapletov sladkorne bolezni umre najmanj 114 tisoč ljudi. V svetu in pri nas število obolelih oseb s sladkorno boleznijo vztrajno raste. Kako je po vašem mnenju zdravstveni sistem pripravljen na to? Ali je zdravstvo pripravljeno nanje?
Menim, da tudi najboljši zdravstveni sistem in odlično zdravstvo ne moreta povsem obvladati in zaustaviti rasti števila obolelih zaradi sladkorne bolezni nikjer v svetu zaradi načina in razvad modernega življenja, hitre prehrane, premalo gibanja, epidemije, ne le sladkorne bolezni, ampak tudi čezmerne telesne teže, debelosti.
Tudi to so nekateri izmed dejavnikov tveganja, ki lahko vodijo v srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen ter prispevajo delček k nezavidljivemu podatku, da je bilo leta 2019 v Sloveniji 43,5 odstotka vseh smrti v starostni skupini pod 60 let povezanih s sladkorno boleznijo. Zato imajo tako velik pomen edukacija, izobraževanje, ozaveščanje sladkornih bolnikov, integrirano zdravstveno varstvo in odkrivanje kronične bolezni dovolj zgodaj. Posebna pohvala gre tudi Zvezi društev diabetikov Slovenije, ki sodeluje in spodbuja akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni in preprečevanju zapletov, kot je npr. akcija Misli nase, poskrbi zase.
Do leta 2045 naj bi bilo med vsemi osebami s sladkorno boleznijo kar 40 odstotkov takšnih, pri katerih bolezen sploh ne bo diagnosticirana? Kako lahko pride do takšne visoke številke, kakšne so zdravstvene in ekonomske posledice – na osebni in družbeni ravni –, če bolezen ni ugotovljena?
Kot sem že omenila in še enkrat ponavljam, brez učinkovitih preventivnih programov in sistematičnega presajanja odkrivanja oseb z velikim tveganjem za sladkorno bolezen in aktivnega iskanja obolelih ter zagotavljanja kakovostne obravnave sladkornih bolnikov ne bomo uspešno obvladali ekonomskega bremena sladkorne bolezni v Sloveniji. Sprememba življenjskega sloga in staranje prebivalstva še povečujeta ekonomsko in družbeno breme sladkorne bolezni, prav tako njene posledice, ki vodijo v bolniško odsotnost, invalidnost in prezgodnje upokojitve.
Brez učinkovitih preventivnih programov in sistematičnega presajanja odkrivanja oseb z velikim tveganjem za sladkorno bolezen ne bomo uspešno obvladali ekonomskega bremena sladkorne bolezni v Sloveniji.
V času koronavirusa pri nas za bolnike poskrbljeno bolje kot na Norveškem
Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv za vse nas. Kako se je naš zdravstveni sistem spopadel s spremenjenimi okoliščinami zaradi covida-19 v luči preskrbljenosti oseb s sladkorno boleznijo? So imeli enako obravnavo kot pred epidemijo?
Raziskava Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe) je potrdila, da je zdravstveni sistem v Sloveniji v času epidemije covida-19 ustrezno organiziran, dostop do zdravil je bil v času epidemije boljše urejen kot npr. na Norveškem. Dostop do zdravstvenega osebja je bil otežen in deloma nadomeščen z virtualnimi posveti. Vsak tretji bolnik je poročal o večjem nihanju krvnega sladkorja, dve tretjini sladkornih bolnikov sta bili manj aktivni. Osebe s sladkorno boleznijo želijo nadaljevati preglede v živo, ne na daljavo.
Med epidemijo smo bili vsi manj aktivni. Kako se zmanjšana aktivnost pozna pri osebah s sladkorno boleznijo? Gibanje olajša presnovo glukoze.
Telesna dejavnost izboljšuje urejenost glikemije, krvnega sladkorja, zmanjša tveganje za srčno-žilno in celotno umrljivost, ugodno vpliva na telesno maso, mišično moč in vzdržljivost, ugodno vpliva tudi na kardiorespiratorno pripravljenost.
Opolnomočen bolnik ima lahko sladkorno bolezen uspešno pod nadzorom
Kakšna je prihodnost zdravljenja sladkorne bolezni – boljša zdravila, boljše vodenje ravni glukoze, še bolje integrirano zdravstveno varstvo za osebe s sladkorno boleznijo?
Prihodnost zdravljenja sladkorne bolezni je v celostni obravnavi oseb s sladkorno boleznijo, obvladovanju dejavnikov tveganja in spremljajočih bolezni, interdisciplinarnem zdravljenju, integriranem zdravstvenem varstvu, povezovanju družinskih referenčnih ambulant, centrov za krepitev zdravja, družinskih zdravnikov in specialistov s sekundarne ravni, iz bolnišnic, kliničnih farmacevtov svetovalcev, lekarn in posvetovalnic za bolnike s sladkorno boleznijo. S takšnim povezovanjem je omogočeno sistematično presajanje za odkrivanje oseb z velikim tveganjem za sladkorno bolezen, aktivno iskanje obolelih ter stopenjska in bolniku prilagojena edukacija.
Opolnomočen bolnik se zaveda, da ima lahko z rednimi pregledi pri zdravniku in doslednim jemanjem zdravil sladkorno bolezen uspešno pod nadzorom. Na voljo so učinkovita sodobna zdravila iz skupine inkretinskih hormonov GLP1 in zaviralci SGLT2 z dokazano koristjo glede srčno-žilnih bolezni, aterosklerotične srčno-žilne bolezni, srčnega popuščanja in kronične ledvične bolezni.
Kaj bi lahko storili, da bi te bolnike odkrili še prej?
To lahko dosežemo s povezovanjem multidisciplinarnih timov na primarni in sekundarni ravni, sistematičnim presejalnim programom odkrivanja oseb z velikim tveganjem, aktivnim iskanjem obolelih, ozaveščanjem z akcijami, kot je npr. akcija Misli nase, poskrbi zase!. Nujna je vključenost celotne družbe v promocijo zdravega življenjskega sloga ter zavedanje in poznavanje dejavnikov tveganja.
Kaj lahko bolnik sam naredi, da bi čim lažje živel s to kronično boleznijo?
Pogumno naj se izobražuje o svoji bolezni, naj bo opolnomočen, udeležuje naj se akcij, ki jih organizira npr. Zveza društev diabetikov Slovenije, z rednimi pregledi pri zdravniku in doslednim jemanjem zdravil ima bolezen lahko uspešno pod nadzorom, skrbi naj za zdrav življenjski slog, zdravo prehrano, telesno dejavnost in gibanje, deli naj izkušnje s številnimi drugimi sladkornimi bolniki in išče dobre plati v vsakdanjih stvareh.
