Simona Kustec: Vsi morajo končno slišati, kaj glede plač v šolstvu je res in kaj ni #video

Foto: Ana Kovač Kdo je Simona Kustec? 

Simona Kustec se je rodila 19. junija 1976 v Kamniku. Je redna profesorica na Fakulteti za družbene vede, na oddelku za politologijo, na katedri za analizo politik in javno upravo. V študijskem letu 2019/2020 je delovala tudi na Mednarodni univerzi v Benetkah. Je avtorica več kot 400 različnih strokovno-znanstvenih del, kot raziskovalka sodeluje v številnih projektnih skupinah v Sloveniji in tujini.

V letih 2014–2018 je vodila poslansko skupino SMC. Poleg vodenja dotlej največje poslanske skupine v zgodovini slovenskega parlamenta je povezovala tudi sodelovanje med članicami koalicije v Državnem zboru. V letih 2014–2018 je neprekinjeno opravljala tudi funkcijo podpredsednice SMC in bila članica njenega izvršnega odbora. V času priprav na volitve v Evropski parlament jo je evropska liberalna stranka ALDE povabila v strokovno skupino za pripravo programskega dokumenta za volitve leta 2019.

Leta 2020 se je vrnila v politiko in v stranki SMC kandidirala za ministrico za izobraževanje, znanost in šport. V njenem mandatu se je zaradi epidemije koronavirusa ministrstvo soočalo s številnimi izzivi. Opozicijske stranke so proti Kustečevi vložile dve nezaupnici, obe je uspešno prestala. Je mama dveh otrok, Ele in Marcela Teodorja. 

Kako komentirate odločitev sindikatov, da se z vami niso želeli sestali pred očmi javnosti?

Težko jo razumem. Vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju, pa tudi družba širše mora končno slišati, kaj glede plač v šolstvu je res in kaj ni. Sporočila, ki so se s strani nekaterih pojavljala v javnosti, so bila prepogosto neresnična, izkrivljena, vzeta iz konteksta, ignorirajo ali pa manipulirajo z dejstvi, celo na povsem osebni ravni so bila nedostojna in ponižujoča. Ob takšnem nezaupanju in kulturi dileme lahko rešuje zgolj odprt in transparenten dialog. Kdor nima kaj skrivati in ima iskrene namene, s tem ne bi smel imeti prav nobenega problema.

V SVIZ so napovedali, da bodo vsem političnim strankam poslali vprašanja, kako se opredeljujejo do zahtev sindikata. Kako vidite to v luči prihajajočih volitev? Se sindikat aktivno meša v predvolilno dogajanje ali le želi izkoristiti predvolilni čas za boljša izhodišča pri prihodnji vladi?

Običajno takšne poteze po svoji delovni dolžnosti počnejo mediji in raziskovalci, ki se ukvarjajo z raziskovanjem volitev. Naloga sindikata je, da se bori za delavske pravice, da tudi v predvolilnem času v javnosti predstavlja in zagovarja lasten glas o delavskih pravicah, o konkretnih rešitvah in ukrepih, kako jih bo zastopal tudi v odnosu do novoizvoljenih političnih strank po volitvah. Prej bi se torej stranke morale zgledovati po idejah sindikatov, ko govorijo o delavskih pravicah, in ne obratno. V tem pogledu bi SVIZ vsem nam sedaj javno moral predstaviti predvsem konkreten načrt, kako bo novoizvoljeni vladi pomagal popravljati dolgoletne krivice v sistemu plač, ki jih je s svojim delom z vsakokratno vladno potrditvijo tudi sam soustvarjal.

"Naloga sindikata je, da se bori za delavske pravice, da tudi v predvolilnem času v javnosti predstavlja in zagovarja lasten glas o delavskih pravicah, o konkretnih rešitvah in ukrepih, kako jih bo zastopal tudi v odnosu do novo izvoljenih političnih strank po volitvah." Foto: Ana Kovač

Zakaj ima večina zaposlenih v vzgoji in šolstvu relativno nizke plače, nekateri pa mesečne prihodke, ki so višji od predsednika države? Zakaj prihaja do takšnih anomalij?

Prav o tem govorim. Skoraj 18 odstotkov vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju prihaja iz tako imenovane skupine J. To so zaposleni na delovnih mestih hišnika, čistilke, kuharjev, brez katerih si noben dobro voden vrtec, šola ali fakulteta ne more privoščiti niti enega delovnega dne. Sedemdesetim odstotkom teh zaposlenih moramo še doplačati razliko, da sploh lahko prejmejo minimalno plačo. Sprašujem se, kdo zagovarja delavske pravice te skupine?

Sorodno takšni anomaliji je stanje pri zaposlenih vodstvenih delavcih, ravnateljih, ki predstavljajo 2,4 odstotka vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Njih je po višini plače na podlagi dogovora prejšnje vlade konec leta 2018 celo že prehitelo kar nekaj zaposlenih učiteljev s strokovnimi nazivi, s spremembo zakona, ki še ni bila izvedena, pa bo to plačno nesorazmerje na škodo ravnateljev še višje. Da ne bo pomote, odlično je, da se učitelji za potrebe svojega dela stalno strokovno usposabljajo in s tem pridobivajo višje nazive, a z vidika končne odgovornosti za delo to vedno prevzema vodja. Takšna hierarhija v odnosu do dela je temelj vsake dobro delujoče organizacije in se mora odraziti tudi v sistemu plačila za delo. Opisane anomalije, ki se ne pojavljajo le v šolstvu, je nekdo ustvarjal in jih je treba sedaj skupaj prepoznati ter zanje poiskati poštene rešitve.

V okviru ekonomsko-socialnega sveta smo to izpostavili na začetku mandata in pozvali sindikate, da se izrečejo, kako dalje, a do premika v vsem tem času nismo prišli. Se je pa zaradi nastajajočih krivic iz glavnega šolskega sindikata že pred leti izločil del članov, ki je oblikoval sindikat ravnateljev SINDIR ter Sindikat delavcev plačne skupine J, ker se njihova mati ni ustrezno zavzemala in so se jim v odnosu do drugih začele ustvarjati krivice. Potem so tukaj plače tajnikov, ki v vzgoji in izobraževanju dobivajo nižjo plačo, kot če bi to isto delalo opravljali v katerem drugem sektorju v javi upravi, pa pomočnice vzgojiteljic ... In vse to je zgolj vrh ledene gore problemov delavskih pravic in plačnega sistema, ki se kot jara kača vleče že vrsto let.

Kaj pa izredno visoki mesečni prihodki nekaterih zaposlenih, tudi do deset tisoč evrov bruto? Kako to komentirate, kdo je odgovoren za te anomalije? Se vam ne zdi, da bi moralo ministrstvo nenavadno visoke zaslužke preveriti in bi morali kot ministrica ukrepati glede tega?

Vsekakor in to že počnemo. O anomalijah pa, kot sem že rekla, so tu, so velike in bo o njih moral potekati predvsem strokovno obsežen in zahteven dialog. Povsem na novo bo treba postaviti piramido plačnega sistema, ki bo spoštovala, da gre vrh vodstvene odgovornosti skupaj tudi s plačo in da je to primerljivo tudi z drugimi sorodnimi skupinami zaposlenih v ostalih sektorjih javne uprave.

"Sedemdesetim odstotkom zaposlenih v šolstvu in izobraževanju moramo še doplačati razliko, da sploh lahko prejmejo minimalno plačo. Sprašujem se, kdo zagovarja delavske pravice te skupine?" Foto: Ana Kovač

Na Siol.net smo z ministrstva za javno upravo pridobili seznam vseh plač zaposlenih v vzgoji in šolstvu, vendar pa od vašega ministrstva ne uspemo pridobiti imen in priimkov oseb. Na podlagi tega me zanima:

Zakaj lahko ministrstvo za notranje zadeve vsak mesec objavlja seznam plač z imeni in priimki zaposlenih, medtem ko je te podatke za vzgojitelje in šolnike nemogoče dobiti?

Sistem obračunavanja in izplačevanja plač pri nas je drugačen kot na ministrstvu za notranje zadeve. Mi nakažemo denar posameznemu zavodu, se pravi vrtcu, šoli, univerzi in potem oni izplačujejo plače. Ministrstvo ima podatek o številu zaposlenih na posameznem delovnem mestu v nekem zavodu, ne razpolaga pa s konkretnimi imeni in priimki zaposlenih.

Vaše ministrstvo torej ne razpolaga z imeni in priimki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Kako se potem lahko sploh pogajate s sindikati, če na ministrstvu ne poznate plač njihovih članov?

Ne. Mi tiste podatke, ki jih imamo, vidimo preko sistema ISPAP Ministrstva za javno upravo (Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju). Za vsak zavod torej vidimo, koliko zaposlenih na določenem delovnem mestu dobi skupno vsoto izplačila. Kot odziv na podatke, ki ste jih pred časom objavili na vašem mediju, sem naročila pripravo izpisa vseh plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju po sistemu ISPAP za pretekli mesec. Za prvi dostopni pretekli mesec bomo ta seznam na naši spletni strani objavili v ponedeljek in nato dalje za vsak naslednji mesec.

Za nas je pomembno, da poznamo razmerja glede na plačne skupine in specifike normativov in standardov znotraj njih. Vemo, da mesečno skupaj za izplačilo plač zaposlenim namenimo okoli 141 milijonov evrov, od tega 86 odstotkov celotnega denarja za redno delo in nadomestila plače, šest odstotkov izplačamo za dodatke za delovno dobo in ostale dodatke po kolektivni pogodbi, za delovno uspešnost mesečno izplačamo osem odstotkov, ostalo za opravljene nadure in dežurstva. Vsak zavod izplačuje plače za osem plačnih skupin, od tega 76 odstotkov za učitelje in vzgojitelje, nekaj več kot 17 odstotkov za že omenjene zaposlene iz spremljajočih delovnih mest, 2,5 odstotka za vodstvene zaposlene v zavodih, prav toliko za zaposlene na področju znanosti. Te podatke imamo za vsak zavod, jih lahko primerjamo med zavodi, skozi čas in to je za nas povsem dovolj, da imamo realno sliko stanja plačnega sistema in da se lahko o tem kadarkoli in s komerkoli pogovarjamo.

"Kot odziv na podatke, ki ste jih pred časom objavili na vašem mediju, sem naročila pripravo izpisa vseh plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju po sistemu ISPAP za pretekli mesec." Foto: Ana Kovač

Po vaše slovenski šolski sistem ustreza potrebam današnjega časa ali bi bila njuna korenita šolska reforma, o kateri je govora že nekaj časa?

Absolutno je nujna večja reforma šolskega sistema, predvsem v kurikularnem delu, se pravi v delu, ki je povezan z vsebinami posameznih učnih predmetov in njihovih načrtov. In to na vseh ravneh izobraževanja. Čas je, da se na sodobnih strokovnih smernicah poišče podlage za ravnotežja v številu, obsegu, vrstah vsebin ter seveda načinih podajanja in usvajanja znanja. To nam je zelo dobro pomagalo videti obdobje izobraževanja v času korone. Pokazalo je, da je slovenski pristop k podajanju znanja že vrsto let izjemno dober, ker sloni na kombinaciji učenja v šoli, naravi in tudi oddaljenih oblik učenja za tiste učence, ki so z razlogom daljši čas odsotni. Pokazalo je, da imamo v večini strokovno zelo močne in usposobljene učitelje, strokovne ter vodstvene delavce, da jim je treba ponujati kvalitetne programe, za dodatno usposabljanje pa je nujen temeljitejši premislek o samih vsebinah znanja.

Veliko vsebin, ki jih terjajo znanje in življenje današnjega dne, potrebuje več pozornosti, osrednjo težo je treba graditi na temeljnih znanjih in veščinah, vrniti nazaj spoštovanje do poklicnega znanja in veščin, spoštovati in podpirati vseživljenjsko izobraževanje. V tej luči smo v zadnjih dveh letih preko dela Zavoda za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra, strokovnih svetov od splošnega, poklicnega do visokošolskega in znanstveno-tehnološkega skupaj z zunanjimi strokovnjaki pospešili delo na pripravah prenov, od učnih načrtov, pa vse do oblikovanja novih desetletnih strateških razvojnih dokumentov. Bo pa z roko v roki ob kurikularni morala teči tudi reforma na nivoju programov in v tej povezavi tudi same organizacije dela. Šele kombinacija vsega trojega bo dala pravi uspeh prenove.

V opisani smeri smo že v času covid-19 s pomočjo strokovnih skupin, ki so ponudile roko sodelovanja, razvijali digitalizacijo podajanja znanja na daljavo, še naprej razvijamo veščine za učitelje za digitalni pristop podajanja znanja tudi v neepidemičnih časih, s psihologi delamo v strokovnih krogih tudi o posledicah sprememb na otroke, finančno podpiramo analize in evalvacijske študije tega časa. Vsemu temu smo dodali tudi 133 milijonov evrov vredno finančno pomoč za gradnjo novih šol in vrtcev po celi državi, za nakupu IKT opreme v vrednosti 30 milijonov evrov, višji finančni podpori raziskovalnemu delu, novim izobraževalnim programom v poklicnih, srednjih šolah in fakultetah. Reforma izobraževanja je nujna tako na programskem, investicijskem, kot tudi na organizacijskem delu in delu zaposlenih. Da bi uspeli narediti res moderno in čvrsto prenovo izobraževalnega sistema, rabimo čas enega polnega političnega mandata in konstruktivno medsebojno sodelovanje.

Kako poteka vključevanje ukrajinskih begunskih otrok v izobraževalne procese?

Izjavo smo posneli v petek, 1. aprila. Navedeni podatki se vsakodnevno spreminjajo in so lahko na dan objave intervjuja drugačni. 

Kakšni so nadaljnji koraki oziroma načrti ministrstva glede vključevanja ukrajinskih beguncev v slovenski šolski sistem? Kako je recimo z vključevanjem študentov na fakultete?

Naš glavni cilj je, da vsem otrokom, naj bo to v vrtcu, osnovni, srednji šoli ali fakulteti, omogočimo, da lahko čimhitreje pridejo v vrtce, šole in fakultete. Sorodne izkušnje imamo že iz preteklosti, prvo veliko v času vojne v naši nekdanji skupni državi, drugo z migracijami leta 2015. Nenazadnje je danes še pred prihodom beguncev iz Ukrajine v našem šolskem sistemu vključenih osem odstotkov otrok tujcev. Z vsemi temi izkušnjami in zavedanjem tragičnosti vojne v Ukrajini smo pretekli teden tudi potrdili vladno uredbo, ki otrokom in mladim omogoča, da se lahko takoj vključijo v vzgojno-izobraževalni proces. Ta trenutek je predvsem pomembno, da se otroci počutijo varne, zaželene in da so v družbi svojih vrstnikov, da vsaj za trenutek lahko pozabijo na grozote in žalost, ker jim je vojna vzela vse, kar so imeli. Vzporedno s tem bo seveda potekal tudi proces spoznavanja z izobraževanjem ter jezikom.

Na podoben način si želimo pomagati tudi pri vključevanju vzgojiteljev, učiteljev, raziskovalcev, športnikov na trg dela. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da vsem skupaj omogočimo, da lahko varno in v miru živijo dalje.

Gibanje Povežimo Slovenijo je prejšnjo soboto predstavilo kandidatno listo. Sami boste kandidirali v domačem Kamniku. Kako to, da ste se tokrat odločili za kandidaturo, medtem ko se za kandidaturo na listi SMC 2018 niste odločili?

Ko sem februarja 2020 dobila povabilo, da se vrnem v politiko in pomagam, sem čutila, da je to moja državljanska odgovornost. Da se moram iz udobnega fotelja kritične opazovalke vrniti h konkretnemu delovnemu vsakdanu politike, z vsemi preizkušnjami, ki jih takšna odločitev prinaša s seboj. V času tega mandata, vodenega z bojem proti koronavirusu, je bilo izzivov res veliko, a imam tudi zaradi tega našo državo in poštene, delovne ljudi še bolj rada. Še enkrat bi se odločila enako. In tudi zato odločitev, da letos kandidiram v domačem rojstnem kraju, ki mi je dalo znanja in tudi pregovorne hribovske trme in vztrajnosti, ni bila težka.

"Odločitev, da letos kandidiram v domačem rojstnem kraju, ki mi je dalo znanja in tudi pregovorne hribovske trme in vztrajnosti, ni bila težka." Foto: Ana Kovač

Kako vidite naslednje korake v svoji politični karieri?

Najprej odgovorno dokončati sedanje delo, potem pa dalje. Zanesljivo z delom za in z ljudmi.

Manj kot mesec dni nas loči do volitev. Pojavljajo se velike razlike med rezultati različnih javnomnenjskih raziskav. Kako to komentirate?

Vse dileme bomo razrešili volivci, ko bomo oddali svoj glas na volitvah. Tudi vrsto s strokovnega gledišča neobičajnih metodoloških prijemov, ki jih lahko spremljamo v zadnjih tednih, dneh, celo že letih, ki napovedujejo rezultate, ki jih v realnem svetu potem ni. Vem, da so naši ljudje modri in da bodo glas namenili tistim, ki so s svojimi dejanji že pokazali, kaj in kako znajo delati za druge ljudi.

Kako komentirate nove obraze, ki so se vključili v parlamentarno tekmo?

Novih obrazov ni. Pokažite mi kakšnega, ker ga ne vidim. Če dobro pogledamo, so to večinoma stari znanci iz preteklih političnih ali pa drugih zgodb iz javnega ali poslovnega sveta.

Eden izmed novih obrazov je nekdanji šef uprave Gen-I Robert Golob. Podporo mu je izrazil tudi Zoran Janković. Na Siol.net smo objavili uradni zaznamek v zadevi farmacevtka. Kako komentirate sporno zaposlitev? Gospa Ravnikar je v zameno za spolne usluge dobila zaposlitev v ljubljanski lekarni.

Žal mi je, da se to dogaja v Sloveniji današnjega časa, da sploh še obstaja tovrstna cena, ki jo mora šibkejši plačati močnejšemu od sebe. Tako moralno, kot tudi pravno. Če ne bi videla vaših dejanskih dokumentov, ki so bili podlaga za ta prispevek, bi rekla, da gre za scenarij neokusnega tretjerazrednega filma.

V javnosti so prisotna številna ugibanja glede lastništva stanovanja, v katerem kot najemnica biva predsednica stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Na Siol.net smo objavili zgodbo, kako sta tesna Golobova sodelavca Andrej Ribič in Martina Pohar po nenavadnem postopku in za precej nižjo ceno prodala stanovanje direktorju Elektro energije Bojanu Kumru. Kakšen je vaš komentar?

Odgovor na vse to, tako kot v zadevi farmacevtka, lahko ponujajo le dejstva in dokazi.

Novice Farmacevtka: želela si je, da bi jo imel nekdo rad in je ne bi le izkoriščal

Novice Stavkovno: Objavljamo plače vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju

Novice Fiktivna pogodba in zloraba položaja: objavljamo ovadbo proti zavezniku Roberta Goloba #video