Četrtek, 4. 2. 2016, 10.25
8 let, 7 mesecev
ZN razsodili v korist Juliana Assangea
Assange je pritožbo proti Veliki Britaniji in Švedski pri delovni skupini ZN za samovoljna pridržanja vložil septembra 2014. V njej je trdil, da njegovo bivanje na ekvadorskem veleposlaništvu pomeni nezakonito priprtje.
"Edina zaščita, ki jo ima, je, da ostane znotraj veleposlaništva. Pravico do azila lahko uživa samo tako, da ostaja v priporu," je po navedbah spletne strani justice4assange.com pisalo v pritožbi.
Da je skupina ZN ocenila, da je Assange nezakonito pridržan, so nato francoski tiskovni agenciji AFP uradno potrdili na švedskem zunanjem ministrstvu. Dodali so, da lahko "ugotovijo le, da je delovna skupina prišla do drugačnih sklepov kot švedske sodne oblasti". Delovna skupina ZN naj bi sicer uradno svojo oceno sporočila v petek.
Odločitev delovne skupine ZN ni pravno zavezujoča, Assangeevi podporniki pa vseeno trdijo, da so njene odločitve vplivale na izpustitev znanih pripornikov, na primer mjanmarske opozicijske voditeljice Aung San Su Či in novinarja Washington Posta Jasona Rezaiana, ki je bil poldrugo leto zaprt v Iranu.
Odvetnik Assanga na Švedskem Per Samuelsson je za AFP dejal, da odločitev skupine ZN v prid njegovemu klientu pomeni, da bo morala švedska državna tožilka Marianne Ny od sodišča zahtevati, da umakne zaporni nalog zanj. Ko se bo to zgodilo, bo svoboden, je dodal. Švedsko tožilstvo se sicer na odločitev skupine ZN še ni odzvalo.
"Vedno smo bili jasni, da Assange ni samovoljno pridržan v Veliki Britaniji, ampak se je prostovoljno namerno izogibal zakoniti aretaciji, s tem ko se je odločil ostati na ekvadorskem veleposlaništvu," so dodali na Downing Streetu.
Avstralec obtožbe zanika in se boji, da bi ga Švedska izročila ZDA, kjer bi mu sodili zaradi objave zaupnih vojaških in diplomatskih dokumentov.