Ukrajina: Sesuli smo tri ruska vojaška letala

21.10 Ukrajina: Sesuli smo tri ruska vojaška letala

Ukrajinska stran trdi, da so v okolici Harkova z neba sestrelili tri ruska vojaška letala, poroča Kijev Independent.

⚡️ Ukrainian military shot down 3 Russian fighter jets and an unarmed aerial vehicle over the eastern Kharkiv Oblast, according to the East Air Command of Ukraine.

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) March 30, 2022

20.59 Blinken: Bližnji vzhod in Severna Afrika že imata izkušnje z rusko vojsko

Države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike se ob ruski invaziji na Ukrajino spominjajo lastnih izkušenj z rusko vojsko, je danes dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken na obisku v Alžiru. Opozoril je, kako so ruske vojaške in paravojaške sile izkoristile konflikte na območju v svoj prid, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Blinken je prepričan, da lahko prebivalci v regiji razumejo trpljenje Ukrajincev zaradi lastnih izkušenj z ruskimi silami.

Foto: Reuters

V državljanski vojni v Siriji je bila Rusija najpomembnejši zaveznik sirskega predsednika Bašarja al Asada, več pa je tudi poročil o domnevnih ruskih plačancih v Libiji.

Ameriški zunanji minister je še ocenil, da ima vojna katastrofalen vpliv tudi na razmere v regiji, ki je odvisna od uvoza. "Prav sedaj ima neposreden vpliv na njihova življenja, zlasti glede dviga cen hrane, predvsem pšenice," je dodal.

Blinken je trenutno na turneji na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki. V Alžiru se je srečal s predsednikom Abdelmadjidom Tebbouneom, pred tem pa se je v Maroku sestal s prestolonaslednikom Abu Dabija Mohamedom bin Sajidom.

20.39 Švedska televizija: Ruska letala z jedrskim orožjem priletela v švedski zračni prostor

Švedska televizija TV4 trdi, da so ruska letala z jedrskim orožjem priletela v švedski zračni prostor. Dogodek naj bi se zgodil 2. marca, ko naj bi skupaj 4 letala priletela iz ruske enklave Kaliningrad. Prelet naj bi trajal okrog minuto, švedske oblasti pa so ob tem dogodku izrazile zaskrbljenost, saj je to jasna strategija Rusije, da pokaže da ima jedrsko orožje.

20.09 Plačila za ruski plin iz Evrope očitno še naprej v evrih in dolarjih

Evropski kupci bodo ruski plin še lahko plačevali v evrih in dolarjih, je ruski predsednik Vladimir Putin po navedbah tiskovnega predstavnika nemške vlade Steffena Hebestreita v telefonskem pogovoru danes povedal nemškemu kanclerju Olafu Scholzu. Za pretvorbo v rublje in poravnavo plačil bo skrbela Gazprombank.

Plačila v evrih naj bi bila nakazana banki Gazprombank, ki ni predmet zahodnih sankcij. Ta naj bi nato evrska plačila pretvorila v plačila v rubljih, je Putin po Hebestreitovih besedah, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, povedal Scholzu.

Putin naj bi Scholzu pojasnil, da bo s 1. aprilom res veljala zakonodaja, po kateri bo poravnava plačil za plin možna le v rubljih. Vendar pa to za evropske kupce ne bo prineslo sprememb, saj bo v veljavi omenjeni mehanizem.

Scholz naj bi sicer po Hebestreitovih besedah Putinu povedal, da bo Nemčija za dobave plina še naprej plačevala v evrih ali dolarjih, z mehanizmom preko Gazprombank pa se je le seznanil in z njim ni soglašal.

Sedem gospodarsko najbolj razvitih držav G7 je namreč zavrnilo zahtevo Moskve po plačevanju plina v rubljih namesto v evrih ali dolarjih. A nedavni Putinov ukaz s to vsebino je v Evropi povzročil kar nekaj skrbi.

Nemška vlada je tako danes zaradi bojazni, da bi Rusija državam Zahoda v aprilu prekinila dobavo plina, povečala stopnjo pripravljenosti v okviru izrednega načrta za zagotavljanje oskrbe s plinom. Prvi korak izrednega načrta za zagotovitev plinske oskrbe je aktivirala tudi Avstrija, na morebitne motnje v dobavi ruskega plina je pripravljena tudi Evropska komisija.

19.27 Slovaška bo izgnala 35 ruskih diplomatov

Slovaška je danes sporočila, da se je odločila izgnati 35 ruskih diplomatov. Bratislava se je za ta korak odločila dan po tistem, ko so Nizozemska, Belgija, Irska in Češka napovedale, da bodo izgnale več deset ruskih diplomatov, ker naj bi delovali kot vohuni.

Tiskovni predstavnik slovaškega zunanjega ministrstva Juraj Tomaga je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da bo Slovaška "zmanjšala število osebja ruskega veleposlaništva v Bratislavi za 35". Ob tem je izrazil obžalovanje, da po prejšnjih izgonih ruskih diplomatov v zadnjih letih rusko veleposlaništvo ni pokazalo interesa za "pravilno delovanje na Slovaškem".

Slovaška je v začetku meseca zaradi vohunjenja že izgnala tri ruske diplomate. Rusko zunanje ministrstvo je v odgovor na odločitev Bratislave v ponedeljek sporočilo, da bo Moskva izgnala tri slovaške diplomate.

Gre za zadnje v nizu odločitev zahodnih držav o izgonu ruskih diplomatov. Nizozemska je v torek sporočila, da bo izgnala 17 ruskih diplomatov, Belgija 21, Irska štiri in Češka enega.

V ponedeljek je izgon petih ruskih diplomatov napovedala tudi Severna Makedonija, pred njo pa tudi že ZDA, Poljska in baltske države, in sicer zaradi dejavnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom.

19.20 Rusi trdijo, da je umik okrog Kijeva del taktike in da gre vse po načrtu

Ruska vojska naj bi si z umikom okoli Kijeva in Černigova le "planirano prerazporedila trope" in se tako pripravili na nove napade, je potrdil tudi govornik ruskega ministrstva za obrambo, Igor Konašenkov. Rusi trdijo, da so ciljevi do zdaj izpolnjeni.

Tako Ukrajina kot tudi Pentagon verjameta, da gre le za prerazporejanje enot in nikakor ne za umik ruskih sil. Pričakujejo tudi že nove napade v drugih delih Ukrajine.

19.17 ZN: V ruskih napadih nastradajo civilisti in se uničujejo bolnišnice

Ruski zračni napadi na ukrajinska mesta so po bombardiranju s težkim orožjem pripeljali do stradanja prebivalstva in uničenja bolnišnic, kar je enako vojnim zločinom, je povedala poverjenica za narodno pravo ZN, Michelle Bachelet.

17.41 ZN: Obstajajo utemeljeni sumi, da Rusija uporablja kasetne bombe

Rusija naj bi v zadnjih 24 urah uporabljala t.i. "kasetne bombe", ter da za to obstajajo utemeljeni sumi, je povedala poverjenica za narodno pravo ZN, Michelle Bachelet.

17.33 Biden danes v pogovoru z Zelenskim

Danes bo ameriški predsednik Joe Biden v telefonskem pogovoru govoril z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, je potrdila Bela hiša. Pogovor naj bi potekal ob 18.45 po našem času. Govorila bosta o nadaljni podpori Ukrajini v času nadaljevanja ruske agresije.

16.46 Zelenski pozval Norveško, naj okrepi dobavo energentov Ukrajini in EU

"K energetski varnosti Evrope lahko odločilno prispevate tako, da zagotovite potrebne energente državam Evropske unije in Ukrajini," je pozval v nagovoru norveškim poslancem in članom norveške vlade, ki so mu namenili stoječe ovacije.

Kot je pojasnil ukrajinski predsednik, so pogovore o dobavi približno petih milijard kubičnih metrov plina za naslednjo ogrevalno sezono že začeli.

Pred začetkom ruske invazije na Ukrajino je Norveška zagotavljala od 20 do 25 odstotkov potreb EU in Združenega kraljestva po plinu, Rusija pa je dobavljala med 45 in 50 odstotkov tega energenta, poroča AFP. EU si zdaj prizadeva zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije.

Vlada v Oslu je že sprejela ukrepe za ohranitev črpanja plina na najvišji ravni v poletnem obdobju, ki velja za čas, ko energetska podjetja izkoristijo nizko povpraševanje za vzdrževanje ploščadi na morju.

"Dobavljamo toliko, kolikor je v naši moči," je norveški premier Jonas Gahr Store zagotovil v današnjem intervjuju za norveško televizijo TV2.

Zelenski je tudi poudaril, da ruske ladje "ne bi smele imeti pravice do uporabe pristanišč svobodnega sveta". "Evropska unija in upam, da tudi Norveška, morata uvesti prepoved ruskim ladjam, ki uporabljajo evropska pristanišča," je dejal ukrajinski voditelj.

Zelenski je v nagovoru norveškega parlamenta, tako kot v dosedanjih nagovorih parlamentov zahodnih držav, tudi pozval k dobavi več orožja Ukrajini, predvsem protiladijskih raket ter sistemov za oklepna vozila in protiletalsko obrambo.

Norveška je danes sporočila, da bo Ukrajini priskrbela dodatnih 2.000 enot protitankovskega orožja tipa M72. Vlada v Oslu je tudi napovedala, da bo prek Svetovne banke prispevala 20 milijonov evrov za financiranje ukrajinskih vladnih služb, in sicer za plače zdravstvenih delavcev, učiteljev in javnih uslužbencev, pa tudi za pokojnine in socialne prejemke, poroča AFP.

16.34 Mariupol pomembna strateška točka za Ruse

Za rusko vojsko Mariupol pomeni zelo pomembno strateško točko in je tudi zato tarča številnih ruskih napadov od začetka vojne 24. februarja. Za Ukrajince pa mesto pomeni kraj odpora, zato je zanje zelo pomembno, da ga obranijo in tako preprečijo rusko prevlado na jugu Ukrajine.

16.11 Po osvoboditvi v Irpinu ubitih od 200 do 300 civilistov

Župan Irpina trdi, da je bilo v mestu, ki leži nedaleč od Kijeva, ubitih od 200 do 300 civilistov. Ukrajinska vojska je šele nedavno osvobodila mesto, potem ko so intenzivni boji potekali zadnji mesec dni. Danes poteka evakuacija starejših, ki se jim zaradi bojev ni uspelo evakuirati prej, poroča Sky News.

15.50 V Mariupolu tarči ruskih napadov tudi stavba Rdečega križa in svetovalna misija EU

Ruske sile so med obleganjem pristaniškega mesta Mariupol na jugu Ukrajine obstreljevale stavbo Rdečega križa, so danes sporočile oblasti v Kijevu. Tarča obstreljevanja ruskih sil v tem mestu je bila tudi pisarna svetovalne misije EU v Ukrajini (EUAM), je v torek sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

"V Mariupolu so okupatorji ciljali na zgradbo Mednarodnega komiteja Rdečega križa," je na družbenih omrežjih sporočila ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova.

"Sovražnikova letala in topništvo so obstreljevali stavbo, označeno z rdečim križem na beli podlagi," je opozorila. Denisova ni navedla, kdaj so izbruhnili napadi, in dejala, da še ni potrditve, ali je bil v napadu kdo ubit ali ranjen.

Borrell pa je v torek sporočil, da so v EUAM prejeli verodostojne informacije, da so bile tarča ruskih napadov prostori njihove terenske pisarne v Mariupolu. Pisarna in oprema v njej sta utrpeli hudo škodo, ranjenih ali mrtvih pa na srečo ni bilo, je sporočil.

Kot je še dodal, tovrstne napade v Uniji najostreje obsojajo, tako kot tudi vse preostale napade na civiliste in civilno infrastrukturo. "Zahtevamo, da Rusija nemudoma ustavi svojo vojaško ofenzivo ter z vsega ozemlja Ukrajine brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo, kar od nje zahteva tudi resolucija Generalne skupščine ZN in odločitev Meddržavnega sodišča," je še dodal.

V ruskem obleganju strateškega mesta na jugu Ukrajine je bilo po ukrajinskih navedbah ubitih najmanj pet tisoč ljudi, po nekaterih ocenah naj bi jih umrlo do 10 tisoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.36 Ameriški general: Rusija je v Ukrajini uporabila od 70 do 75 odstotkov vojske

Rusija je v invaziji na Ukrajino uporabila od 70 do 75 odstotkov svoje vojske, je danes povedal general Tod Wolters, ki je poveljnik ameriške vojske v Evropi.

JUST IN: Russia has committed 70 to 75 percent of its TOTAL military to the war in Ukraine, top U.S. general in Europe tells Congress.

Ukraine can "certainly succeed" in stalling Russia, said Gen. Tod Wolters.

— Jack Detsch (@JackDetsch) March 29, 2022

14.45 Kremelj: Plačilo v rubljih v četrtek še ne bo veljalo

Ukaz ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Rusija za ruski plin sprejemala zgolj še plačilo v rubljih, ne bo veljal že v četrtek, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Četrtkov rok za ureditev tehničnih podrobnosti, povezanih s plačevanjem plina v rubljih, je sicer v Evropi povzročil kar nekaj skrbi.

Nemška vlada je tako danes zaradi strahu, da bi Rusija državam Zahoda v aprilu prekinila dobavo plina, povečala stopnjo pripravljenosti v okviru izrednega načrta za zagotavljanje oskrbe s plinom. Sedem gospodarsko najrazvitejših držav G7 je namreč zavrnilo zahtevo Moskve po plačevanju plina v rubljih namesto v evrih ali dolarjih.

Peskov je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pozneje pojasnil, da je treba počakati do četrtka, ko bo o mehanizmu oskrbe s plinom, plačanim v rubljih, znanega več. Plačilo zgolj v rubljih tako ne bo začelo veljati že 31. marca, prav tako še ni znan datum, ko se bo to pravilo začelo izvajati. "Plačilo in oskrba so dolgotrajni postopki. To ne pomeni, da mora biti vsa četrtkova dobava do večera plačana v rubljih," je pojasnil.

Putin se bo po napovedih v četrtek sestal s predstavniki energetskega velikana Gazproma in ruske centralne banke, od katerih bo prejel zadnje informacije o prehodu na plačila v ruski valuti, pa je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Peskov je po poročanju Tassa dejal še, da bodo razmislili o predlogu predsednika dume Vjačeslava Volodina, da bi Rusija na seznam dobrin, za katere bi sprejemala zgolj rublje, dodala še gnojila, žito, nafto, naftne derivate, premog, kovino in les. "To je predlog, o katerem bomo gotovo razmislili, saj obstajajo države, ki so pripravljene plačevati v nacionalni valuti," je dejal Peskov.

"Evropske države imajo vse možnosti, da plačajo v rubljih. Tukaj ne vidim nobene tragedije. Veliko huje je, ko imaš denar, a ni dobrin," je prepričan Volodin.

Rusija želi plačilo v rubljih zaradi sankcij Zahoda proti državi, ki so sledile vojni v Ukrajini in močno oslabile rusko valuto.

14.16 V Ukrajini kljub ruskim obljubam še naprej siloviti napadi

Ruske sile so bombardirale ukrajinsko mesto Černigov severno od prestolnice Kijev, čeprav je Moskva pred tem trdila, da "korenito zmanjšuje" vojaške dejavnosti na tem območju, so danes sporočile ukrajinske oblasti. Sirene in eksplozije je bilo slišati tudi v okolici Kijeva, Rusija pa medtem svoje sile preusmerja na vzhod, poročajo agencije.

Ukrajina in zahodne sile so danes že izrazile dvome o ruski zavezi, ki je bila dana v torek v Istanbulu po pogajanjih med rusko in ukrajinsko delegacijo.

Župan Černigova Vladislav Atrošenko je dejal, da bi bila obljuba Rusije dobra novica, če bi ji resnično lahko zaupali. Oleksander Daniljuk, nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika za nacionalno varnost, prav tako ne verjame ruski zavezi o zmanjšanju vojaških operacij in meni, da gre samo za reorganizacijo ruskih sil, navaja BBC.

"Sovražnik je z letalskimi napadi na mesto Nižin dokazal, v kolikšni meri upošteva obljube o zmanjšanju svojih aktivnosti v regiji. Tudi Černigov so obstreljevali vso noč," je na družbenih omrežjih zapisal guverner černigovske regije Vjačeslav Čaus.

V današnjem pogovoru na lokalni televiziji je Čaus kasneje dejal, da se razmere ne spreminjajo. "Černigov ostaja tarča topniškega in letalskega bombardiranja. Včeraj ponoči smo bili priča napadu na civilno infrastrukturo. V mestu ni vode in elektrike. Komunikacije ne delujejo in jih zdaj ne moremo popraviti," je dodal.

Čaus je sicer ta teden presodil, da je od začetka ruske invazije v Černigovu umrlo približno 350 ljudi. V močno poškodovanem mestu, v katerem je pred invazijo po ocenah živelo skoraj 280 tisoč prebivalcev, jih je ostalo okoli 120 tisoč, je dejal.

Ponoči je bilo slišati sirene in eksplozije tudi v okolici ukrajinske prestolnice Kijev, vendar ruske sile samega mesta niso obstreljevale, je danes za nacionalno televizijo povedal kijevski podžupan Mikola Povoroznik.

Rusija svoje sile preusmerja na vzhod in napada vsa mesta vzdolž meje, ki ločuje Ukrajino od proruskega dela Donecka. O obstreljevanju poročajo tudi v regiji Lugansk, poroča britanski BBC.

Po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Interfax Ukraina, ki jo povzema britanski BBC, naj bi ruske sile na vzhodu Ukrajine v regiji Lugansk obstreljevale tudi stanovanjska območja v mestu Lisičansk.

Ukrajinski guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je na svojem kanalu na omrežju Telegram zapisal, da se je obstreljevanje začelo okoli 6.30 po lokalnem času, da so bile "visoke stavbe uničene" in da "poročajo o žrtvah".

"Informacije o številu mrtvih in ranjenih še podrobneje pojasnjujemo. Veliko je ruševin," je dodal.

Ruske sile so ponoči napadle tudi več industrijskih objektov v regiji Hmelnicki na zahodu Ukrajine, je povedal tamkajšnji guverner Sergej Hamalij. Po njegovih besedah so ruske sile izvedle tri napade na to območje, poroča Reuters.

Ruska vojska trdi, da je uničila dve skladišči streliva v vzhodni ukrajinski regiji Doneck. Kot so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva, je bilo v zadnjih 24 urah uničenih skupaj 64 ukrajinskih vojaških objektov. Tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da so bile tarče ukrajinske posebne enote v regiji Mikolajev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajina je po navedbah Moskve izgubila tudi tri protiletalske sisteme S-300 in buk, ruske rakete pa so zadele tudi skladišča goriva blizu Starokostjantinova in Hmelnickega na zahodu Ukrajine.

13.26 Po podatkih ZN iz Ukrajine zbežalo že več kot štiri milijone ljudi

Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je danes sporočil, da je od začetka ruske invazije iz Ukrajine zbežalo 4.019.287 ljudi, zgolj na Poljsko jih je odšlo več kot 2,3 milijona. Število beguncev iz Ukrajine je tako že preseglo prvotne napovedi UNHCR, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

13.00 Kremelj: Ni premikov v pregovorih z Ukrajino

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na sestanku z novinarji dejal, da v pogajanjih niso opazili ničesar obetavnega ali česarkoli, kar bi lahko imenovali premik.

Peskov je dodal, da je pred pogajalci še veliko dela in pogajanj, in pozdravil dejstvo, da je Ukrajina pisno izrazila zahteve po koncu konflikta.

Zadnji krog mirovnih pogajanj je vzbudil razlog za optimizem, potem ko je Rusija izjavila, da bo drastično zmanjšala svojo vojaško aktivnost okoli Kijeva in Černigova.

Kljub temu so zahodni in ukrajinski uradniki ostali skeptični, iz Ukrajine pa so sporočili, da se je bombardiranje Černigova nadaljevalo vso noč. 

12.33 V napadu na Mikolajev ubitih 12 ljudi

V včerajšnjem ruskem napadu na mestno vlado v Mikolajevu je bilo ubitih 12 ljudi, najmanj 30 pa je bilo ranjenih. 

Župan mesta je za BBC povedal, da v stavbi ni bilo vojaškega osebja: "Bili so samo varnostniki, vsi drugi so bili pisarniški delavci." Meni, da so ruske sile morda poskušale ubiti regionalnega guvernerja Vitalija Kima, tega takrat ni bilo tam.

'Revenge': Russia strike breaks eerie quiet in Mykolaiv.

Several days of calm in the southern Ukrainian city of Mykolaiv came to an abrupt end around breakfast-time Tuesday, when a Russian missile tore through a government building, killing seven peoplehttps://t.co/QnT8BPfb2d pic.twitter.com/mvfmzlFA6B

— AFP News Agency (@AFP) March 30, 2022

12.03 Zaustavlja se izvoz žita iz Ukrajine 

Ruska invazija na Ukrajino in blokada črnomorskih pristanišč sta skoraj ustavili ukrajinski izvoz žita, od katerega so v večini odvisne številne države. Približno 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice običajno prihaja iz črnomorske regije, pa tudi 20 odstotkov koruze in 75 odstotkov sončničnega olja.

Približno 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice običajno prihaja iz črnomorske regije, pa tudi 20 odstotkov koruze in 75 odstotkov sončničnega olja. Foto: Reuters Rusija naj bi bombardirala najmanj tri civilne ladje, ki so prevažale blago iz črnomorskih pristanišč po vsem svetu, vključno z eno, ki jo je zakupilo kmetijsko podjetje.

Po navedbah ameriških virov ruska mornarica blokira dostop do ukrajinskih pristanišč, s čimer v resnici prekinja izvoz žita, trenutno pa je 94 ladjam s hrano onemogočen vstop v Sredozemlje.

11.10 Napadena je bila terenska pisarna svetovalne misije EU

Kot je zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell, so v EUAM prejeli verodostojne informacije, da so bili prostori njihove terenske pisarne v obleganem pristaniškem mestu Mariupol tarča ruskega obstreljevanja. Pisarna in oprema v njej sta utrpeli hudo škodo, ranjenih ali mrtvih pa na srečo ni bilo.

.@EUAM_Ukraine #Mariupol Field Office were recently hit by Russian shelling, sustaining major damage. No Mission members or contractors were injured.

Strongly condemn these attacks, as well as any attack targeting civilians and civilian infrastructure. https://t.co/fEt5TLhAEZ

— Josep Borrell Fontelles (@JosepBorrellF) March 29, 2022

Kot je dodal, tovrstne napade v Uniji najostreje obsojajo, prav tako tudi vse preostale napade na civiliste in civilno infrastrukturo. "Zahtevamo, da Rusija nemudoma ustavi svojo vojaško ofenzivo ter z vsega ozemlja Ukrajine brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo, kar od nje zahtevata tudi resolucija Generalne skupščine ZN in odločitev Meddržavnega sodišča," je dodal.

10.48 Ukrajina o ruskih izgubah 

Ukrajinske oborožene sile so sporočile, da je Rusija med invazijo do danes izgubila približno 17.300 vojakov. Uničenih je bilo več kot 600 tankov, 75 rezervoarjev za gorivo, 131 helikopterjev in 1.700 oklepnih transporterjev.

These are the indicative estimates of Russia’s combat losses as of March 30, according to the Armed Forces of Ukraine. pic.twitter.com/f0IHYWTll6

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) March 30, 2022

10.40 Rusi brez kakršnekoli zaščite v zloglasni Rdeči gozd

Ruski vojaki, ki so zavzeli kraj jedrske nesreče v Černobilu, so s svojimi oklepnimi brez zaščite pred sevanjem vozili skozi zelo strupeno območje, imenovano Rdeči gozd. Medtem so se dvignili oblaki radioaktivnega prahu in povečala se je raven sevanja.

Delavca, ki delata v Černobilu, sta povedala, da sta bila priča premikanju ruskih oklepnikov skozi Rdeči gozd. "Konvoj tankov je dvignil raven strupenega radioaktivnega prahu. Številni senzorji za varnost sevanja so pokazali presežne ravni," sta povedala delavca.

"Nihče ne gre tja. Za božjo voljo, tam ni nikogar," je dejal eden od delavcev.

Ruska vojska je po zavzetju elektrarne sporočila, da je sevanje v normalnih mejah in da so s svojimi dejanji preprečili morebitne "jedrske provokacije" ukrajinskih nacionalistov. Rusija je ob tem zanikala, da so njene sile ogrozile jedrske objekte v Ukrajini.

Območje je ime dobilo po eni od najhujših jedrskih nesreč na svetu, po kateri se je na desetine kvadratnih kilometrov borovcev obarvalo rdeče. To območje velja za tako onesnaženo, da tja ne smejo niti delavci jedrske elektrarne.

#Chernobyl employees have reported that Russian soldiers drove their armoured vehicles through the highly toxic "Red Forest" that surrounds the nuclear power site, kicking up radioactive dust.

The forest got its name when the trees turned red after the 1986 explosion.#Ukraine pic.twitter.com/8HmFX4pyZN

— WhereisRussiaToday🌻 (@WhereisRussia) March 29, 2022

9.34 Grozi nevarnost eksplozije pri Černobilu 

Oborožene ukrajinske sile so opozorile, da obstaja nevarnost, da bi strelivo eksplodiralo v jedrski elektrarni v Černobilu, je povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Černobilsko jedrsko elektrarno, ki je bila leta 1986 prizorišče najhujše jedrske nesreče v zgodovini, so ruske sile zavzele prejšnji mesec.

Vereščukova je še dejala, da je Ukrajina med včerajšnjimi pogajanji prosila Rusijo, naj dovoli vzpostavitev 97 humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz najbolj prizadetih mest in vasi.

"Zahtevamo, da Varnostni svet ZN sprejme nujne ukrepe za demilitarizacijo černobilskega območja izključenosti in sproži posebno misijo ZN za odpravo nevarnosti ponovitve jedrske katastrofe," je dodala Vereščukova. 

9.09 Vzpostavili bodo tri humanitarne koridorje

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je napovedala, da bodo danes v Ukrajini vzpostavljeni trije humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov.

7.35 Lavrov se je srečal s kitajskim ministrom za zunanje zadeve 

Kitajski zunanji minister Vang Ji se je danes v vzhodni kitajski provinci Anhui srečal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, piše Sky News.

🇷🇺🇨🇳 Foreign Ministers Sergey Lavrov and Wang Yi meet in Tunxi, China#RussiaChina 🤝 pic.twitter.com/tMaLlQmn0z

— MFA Russia 🇷🇺 (@mfa_russia) March 30, 2022

Lavrov se bo skupaj s predstavniki Pakistana, Irana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana udeležil dveh srečanj o razmerah v Afganistanu.

Razpravljali bodo o afganistanski gospodarski in humanitarni krizi, ki se je poslabšala zaradi prekinitve finančne pomoči po prevzemu talibanov. Spregovorili bodo tudi o mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo.

Na beloruski meji je sicer že potekalo več krogov pogovorov, vendar dogovora o premirju še ni bilo. 

8.40 Ritter Sport še naprej dostavlja čokolado v Rusijo

Nemški proizvajalec čokolade Ritter Sport bo še naprej posloval v Rusiji, je včeraj poročala tiskovna agencija DPA.

"Ritter Sport bo še naprej dostavljal čokolado v Rusijo. Prekinitev dobav bi povzročila dramatično zmanjšanje proizvodnje in resno vplivala na podjetje," je povedal tiskovni predstavnik.

8.00 Rusi napadli še eno mesto, ljudje so ujeti pod ruševinami 

Ruske sile so danes zjutraj napadle vzhodno ukrajinsko mesto Lisičansk. Streljali so na številne stanovanjske bloke. 

Зранку Лисичанськ здригнувся від інтенсивних обстрілів.

Маємо значні руйнування житлових багатоповерхових будинків. Під завалами, ймовірно, знаходяться люди. pic.twitter.com/YRcdxdhDne

— МВС України (@MVS_UA) March 30, 2022

#lysychansk #UkraineRussiaWar

Russia is evil. but not the evil that goes against the good. another evil is vile, shameful, unprincipled. With such evil, both good and evil fight, but which has principles. russia the bottom of humanism and civilization pic.twitter.com/HSKCGgeQ1w

— TAG (@TAGpsy) March 30, 2022

Vodja območne vojaške uprave Luganska Sergej Gajdaj je v Telegramu zapisal: "Poškodovali so stolpnice. Čakamo na informacije o žrtvah. Številne stavbe so se zrušile. Reševalci poskušajo izvleči ljudi izpod ruševin."

Today, the #Russian occupiers shelled residential neighborhoods in #Lysychansk, #Luhansk region with heavy weapons. There are casualties, their number is not yet known. pic.twitter.com/VC2QX2KSuO

— NEXTA (@nexta_tv) March 30, 2022

O eksplozijah poročajo iz Kijeva, Ruske sile pa so streljale tudi na industrijske obrate v zahodni Ukrajini v regiji Hmelnicki. 

"Po vsej državi so bili ponoči zračni napadi," je povedal Vadim Denisenko, svetovalec ministra za notranje zadeve Ukrajine. "Pravzaprav ni bilo območja brez siren. Zjutraj so se ponovile, natančneje v mestu Kramatorsk, v Černigovu, v Kijevu."

Fotogalerija

1

 / 5

7.02 Britanci ocenjujejo, da se pripravlja krepitev ofenzive v Donbasu

Britansko obrambno ministrstvo je v svoji analizi dogajanja v Ukrajini v torek zvečer izpostavilo, da je ruska ofenziva na Kijev propadla, in napovedalo, da bo Rusija najverjetneje svojo bojno moč zdaj s severa Ukrajine premaknila na jugovzhod države. Sledila naj bi krepitev ofenzive v regijah Lugansk in Doneck, ocenjujejo v Londonu.

6.58 Pentagon: Rusija se morda pripravlja na večjo ofenzivo

Rusija je premestila manjše število svojih enot iz okolice Kijeva, a se ne umika, ampak se morda pripravlja na večjo ofenzivo drugje v Ukrajini, je v torek opozoril tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. 

Poudaril je, da se z območja Kijeva umika le majhno število enot, medtem ko jih velika večina tam ostaja. "Videli smo umik le majhnega števila enot proti severu. Rusija ni uresničila cilja zavzetja Kijeva, kar pa ne pomeni, da je grožnje za Kijev konec," je dejal.

"Temu nismo pripravljeni reči umik. Kar imajo v mislih, je verjetno premeščanje za druge prioritete. Moramo biti pripravljeni na večjo ofenzivo na drugih območjih Ukrajine," je še dejal Kirby in dodal, da se je povečala ofenzivna aktivnost ruskih sil v Donbasu.

Tudi komunikacijska direktorica Bele hiše Kate Bedingfield je izrazila dvom glede ruskih trditev v torek. "Ruska najava ne sme nikogar zavesti," je sporočila in dodala, da si ruske aktivnosti v tem trenutku ne zaslužijo korenčka v obliki omilitve sankcij. "Osredotočati se moramo na palico," je dejala.

Na koncu se je na novinarski konferenci s singapurskim premierjem Leejem Hsijem Loongom na rusko najavo odzval še predsednik ZDA Joe Biden. "Bomo videli. Ne bom ničesar sklepal, dokler ne vidim dejanj. Imel sem pogovor s štirimi zaveznicami v Natu – s Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo –, ki se strinjajo, da je treba počakati in videti, kaj ponujajo," je dejal Biden in ponovil, da bodo ZDA v vmesnem času nadaljevale močne sankcije in ukrajinski vojski še naprej zagotavljale zmogljivosti za obrambo.

6.51 Ruske sile se ne umikajo, temveč jih le prerazporejajo

Generalštab ukrajinske vojske je ponoči v svojem dnevnem poročilu o dogajanju na frontah sporočil, da Rusija ne umika svojih vojaških enot iz okolice Kijeva in Černigova, temveč jih le premešča. Kot kaže, se te enote zdaj premikajo na druge fronte na vzhodu Ukrajine, je sporočil vojaški vrh. To je po njihovih navedbah v nasprotju z včerajšnjimi obljubami ruskih predstavnikov na pogajanjih v Istanbulu. Rusija je namreč napovedala veliko zmanjšanje svojih vojaških aktivnosti v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigova, kar je prvo tovrstno javno oznanilo ruske strani po napadu na Ukrajino.

Štab še trdi, da ruske sile na okupiranih ozemljih Zaporožja in Hersonas nadaljujejo nezakonito početje nad lokalnim prebivalstvom. 

5.55 Zelenski optimističen glede pogovorov v Istanbulu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sinoči izrazil optimizem zaradi pozitivnih signalov iz Istanbula, kjer potekajo pogajanja med Kijevom in Moskvo o prekinitvi spopadov. A hkrati je poudaril, da Ukrajina ne bo zmanjšala obrambnih prizadevanj, prav tako druge države ne bi smele začeti razmišljati o rahljanju sankcij.

"Lahko bi rekli, da so signali, ki prihajajo s pogajanj, pozitivni, vendar pa ti signali ne zmanjšujejo števila eksplozij ali ruskih granat," je pozno sinoči v nagovoru dejal ukrajinski predsednik. Izrazil je tudi dvom o ruskih napovedih, da bodo zmanjšali vojaške aktivnosti. "Mi svojih obrambnih dejavnosti ne bomo zmanjšali," je sporočil.

9/ #Zelensky March 29th full speech with Eng sub part 1 pic.twitter.com/fNeVmosaJV

— Oriannalyla 🇺🇦 (@Lyla_lilas) March 29, 2022

Hkrati pa je tudi pozval mednarodno skupnost, naj ne razmišlja o rahljanju sankcij proti Rusiji, dokler ta ne bo končala invazije. "Vprašanje sankcij se ne sme niti postaviti, dokler ne bo konec vojne, dokler ne dobimo nazaj tega, kar je naše," je dodal Zelenski.