Na pogajanjih tudi ruski milijarder Roman Abramovič #vŽivo

21.08 Nove eksplozije v Belgorodu v bližini meje z Ukrajino

Več novih eksplozij se je zvečer spet slišalo v Belgorodu, ki leži okrog 40 kilometrov od meje z Ukrajino. Za zdaj ne poročajo o mrtvih in ranjenih. Eksplozija se je zgodila v vasi Krasni Oktiabar.

#ukrainebreakingnews
A massive explosion in #Belgorod, west of #Russia, near the Ukrainian border in #Kharkiv.#Kiev #Kyiv #Russia #Ukraine #UkraineRussiaWar #RussianUkrainianWar
Our Telegram: https://t.co/WXsUcPxtNi pic.twitter.com/pYalJuS2xg

— Ukraine Breaking News (@Ukrbreakingnews) March 29, 2022

20.45 CNN: Bitke v okolici Kijeva se nadaljujejo

V središču mesta so se danes še vedno nadaljevali intenzivni boji, še posebej na severozahodu in severovzhodu mesta. Bombardiranje se ni ustavilo, tudi včeraj ves dan in ponoči se je slišalo, kako izstrelki zadevajo stavbe.

19.33 Macron in Putin v pogovoru o razmerah v Ukrajini

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin sta se po telefonu pogovarjala o razmerah v Ukrajini. Govorila sta tudi o ruskem stališču in stanju ter humanitarni krizi v mestu Mariupol, ki je deležno največ napadov Rusije od začetka vojne. Putin je rekel, da bo o tem še razmislil. Govorila sta tudi o odločitvi Rusije, da želi plačilo v rubljih za ruski plin, ki ga izvaža EU. Ukrajini, tudi iz Mariupola, ki ga oblegajo ruske sile. Pri tem je dejal, da morajo ukrajinski "nacionalisti" v Mariupolu odložiti orožje, so sporočili iz Kremlja.

Putin in Macron sta v telefonskem pogovoru posebno pozornost namenila humanitarnim vprašanjem v Ukrajini, so sporočili iz Kremlja.

"Poudarjeno je bilo, da se morajo ukrajinski nacionalistični militanti za rešitev težkih humanitarnih razmer v tem mestu nehati upirati in odložiti orožje," so zapisali v sporočilu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Macron pa je Putinu predstavil humanitarno misijo, ki jo poskušajo izvesti skupaj s Turčijo in Grčijo za pomoč ljudem v obleganem Mariupolu. Kot so po pogovoru sporočili iz Elizejske palače, pogoji za izvedbo te humanitarne operacije "v tej fazi niso izpolnjeni". Putin je francoskemu predsedniku odgovoril, da bo "o tem razmislil", preden mu bo odgovoril.

Po navedbah Kremlja gre za nadaljevanje pogovorov med voditeljema o razmerah v Ukrajini, ki so potekali tudi v kontekstu današnjega novega kroga pogajanj med rusko in ukrajinsko delegacijo v Istanbulu.

Putin in Macron sta se po poročanju tujih agencij dotaknila tudi odločitve o prehodu na plačevanje ruskega plina v rubljih, zlasti za države EU. Putin je namreč v odzivu na zahodne sankcije pretekli teden napovedal, da bo Rusija za dobavo plina zahtevala plačilo v rubljih.

Putin in Macron sta se od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat slišala po telefonu, nazadnje prejšnji torek.

19.30 EU bo usklajevala razdeljevanje pomoči iz zasebnih donacij za Ukrajino

EU bo v okviru kampanje Skupaj za Ukrajino koordinirala dostavo obsežnih donacij življenjsko pomembnega blaga in opreme, kot so zdravila, cepiva, medicinska oprema, šotori, postelje in zaščitne odeje. Prevoz bo potekal v sodelovanju z belgijsko civilno zaščito in prek strateške rezerve rescEU v okviru mehanizma EU za civilno zaščito.

Te donacije lahko pomagajo zmanjšati tveganje za epidemijo in zaščititi najbolj ranljive, zlasti otroke, so poudarili pri Evropski komisiji.

Ponudbe bodo nato pregledali skupaj z državami, ki prosijo za pomoč, da bi določili njihove potrebe.

EU bo pomagala zagotoviti tudi potrebno cepivo za otroke v Ukrajini. Po besedah evropske komisarke za zdravje Stele Kiriakides so od francoske farmacevtske družbe Sanofi prejeli 200 tisoč odmerkov cepiva proti davici in tetanusu, ki jih bodo namenili za Ukrajino.

Dodatnih 70 tisoč odmerkov cepiva pa bodo prek mehanizma EU za civilno zaščito poslali na Češko, Slovaško in Moldavijo, je dejala komisarka na srečanju ministrov za zdravje EU, ki so danes v Bruslju razpravljali tudi o zdravstvenih in humanitarnih razmerah v Ukrajini.

18.49 Ukrajina želi, da države kriminalizirajo simbol "Z"

Ukrajina poziva države, da kriminalizirajo simbol "Z", ki prikazuje podporo ruski invaziji. Tri nemške dežele so se že odločile za tak ukrep, saj je lahko vsak, ki bi prikazoval ta simbol, kaznovan z do tremi leti zapora. "Znak "Z" pomeni ruske vojne zločine, bombardirana mesta in tisoče ubitih Ukrajincev, je Kuleba zapisal na Twitterju.

18.43 Danska pripravljena poslati 800 vojakov za Nato v baltske države

Danska naj bi pripravljena poslati 800 vojakov za Nato v baltske države, ki bi pomagali proti ruski grožnji na območju baltskih držav.

16.42 Dialog med Rusijo in ZDA po mnenju Kremlja kljub Bidnovim izjavam potreben

Dialog med Rusijo in ZDA je "potreben" kljub temu, da so Bidnove "osebne žalitve" predsednika Putina imele "negativen vpliv" na dvostranske odnose, je v Moskvi danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.

"To ni samo v interesu obeh držav, ampak v interesu celotnega sveta," je še dejal Peskov. Menil je tudi, da se bosta morali Rusija in ZDA slej ko prej pogovarjati o strateški stabilnosti in varnostnih vprašanjih, poročanje Interfaxa povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Biden je povzročil precej razburjenja, ko je v govoru v soboto v Varšavi Putina označil za diktatorja, vojnega zločinca in klavca. "Za božjo voljo, ta človek ne sme ostati na oblasti," je ob tem poudaril. V Beli hiši so zatem poudarili, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji.

Biden je sicer v ponedeljek na novinarski konferenci v Beli hiši dejal, da se ne bo opravičeval in ne bo vzel nazaj svojih besed o Putinu. Znova je tudi pojasnil, da ne zagovarja spremembe režima v Rusiji.

Ameriški predsednik se bo sicer danes o ruski invaziji, ki traja že več kot mesec dni, po telefonu pogovarjal s ključnimi evropskimi zavezniki, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila Bela hiša.

Z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije naj bi danes popoldne govoril "o najnovejšem razvoju dogodkov glede ruske invazije na Ukrajino", je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše.

16.19 Belgija bo izgnala 21 ruskih diplomatov, Nizozemska pa 17, Irska štiri

Belgija je objavila, da bo izgnala 21 ruskih diplomatov zaradi prisluškovanja. Prav tako se je za podoben ukrep odločila Nizozemska, ki jih bo izgnala 17, Irska pa 4 diplomate.

15.18 Putinov govornik: Nihče ne razmišlja o uporabi jedrskega orožja

"Nihče ne razmišlja o uporabi jedrskega orožja," je danes za ameriško televizijo PBS povedal govornik Kremlja Dmitrij Peskov, ki so ga med drugim vprašali tudi o tem, kaj je Putin povedal o možnosti vmešavanja jedrskega orožja v spopad. Odgovoril jim je, da misli, da to ni načrt za nikogar. "Če bi se v vojno vmešal kdo drug, pa imamo vse možnosti, da kaznujemo tiste, ki bi se spustili v to," je povedal Peskov.

14.57 Zelenski v danskem parlamentu napade na Mariupol označil za zločin proti človeštvu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes prek videopovezave nagovoril danski parlament in dejal, da "početje ruske vojske v Mariupolu predstavlja zločin proti človeštvu". Ruske sile je obtožil obstreljevanja zaklonišč, čeprav naj bi vedeli, da se v njih skrivajo civilisti, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruske sile so že pred časom obkolile pristaniško mesto Mariupol na jugu Ukrajine in začele nenehno ter vsesplošno bombardiranje mesta, v katerem je skoraj brez hrane, vode in zdravil ujetih približno 160 tisoč ljudi.

Po navedbah ukrajinske strani je v mestu umrlo že vsaj pet tisoč ljudi, število žrtev bi se lahko približalo deset tisoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je v svojem nagovoru danskim poslancem povedal še, da je bilo vsaj sedem smrtnih žrtev potrjenih tudi po današnjem ruskem bombnem napadu na stavbo regionalnih oblasti v mestu Mikolajev na jugu Ukrajine.

Ukrajinski voditelj je zahteval, da Evropa hitro ustavi uvoz nafte iz Rusije in uvede dodatne sankcije proti Moskvi, pozval pa je tudi k blokadi trgovanja z Rusijo in zaplembi ruskih ladij.

"Evropa mora čim prej reči ne ruski nafti," je dejal Zelenski in dodal, da morajo države pospešiti prehod na obnovljive vire energije.

Zelenski je v zadnjih tednih nagovoril več zakonodajnih teles, med drugim bundestag v Berlinu, ameriški kongres in Evropski parlament, navaja nemška tiskovna agencija dpa. V sredo naj bi nagovoril norveški parlament.

14.51 Za danes končali pogovore: Rusija bo zmanjšala vojaško aktivnost v Ukrajini, možnost srečanja Zelenskega in Putina

Rusija bo v Ukrajini drastično zmanjšala svojo vojaško aktivnost v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigova, so po današnjih rusko-ukrajinskih pogajanjih v Istanbulu sporočili na ruski strani. Na ukrajinski so medtem povedali, da je možno tudi srečanje obeh predsednikov, Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega.

Odločitev o občutnem zmanjšanju vojaških aktivnosti v bližini Kijeva, ki jo je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil namestnik ruskega obrambnega ministrstva Aleksander Fomin, je prvo tovrstno javno oznanilo ruske strani po napadu na Ukrajino pred nekaj več kot enim mesecem.

Rusko obrambno ministrstvo je sicer pred dnevi že sporočilo, da se bo vojska v okviru napada na sosednjo državo, ki ga imenujejo posebna vojaška operacija, posvetila aktivnostim na vzhodu države, v regijah Doneck in Lugansk.

Ta korak naj bi po besedah Aleksandra Fomina služil okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama. Zatrdil je tudi, da so z ukrajinske strani dobili zagotovila glede nevtralnega statusa države brez jedrskega orožja, ki naj bi jih vključili v poseben sporazum. Več o izidu današnjih pogajanj naj bi ruska stran povedala po vrnitvi v Moskvo, po navedbah glavnega ukrajinskega pogajalca Davida Arahamija pa si Ukrajina želi mednarodni sporazum, po katerem bi po vzoru 5. člena Severnoatlantske pogodbe več držav jamčilo za varnost države.

Na ukrajinski strani so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že opazili premike nekaterih ruskih enot v okolici prestolnice. V napadih na Černigov naj bi po ocenah lokalnih oblasti umrlo med 350 in 400 ljudi, še enkrat toliko jih je v bolnišnicah.

Arahamija je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal, da so po današnjih pogajanjih ustvarjeni "zadostni pogoji" za prvo srečanje med ruskim in ukrajinskim predsednikom Putinom in Zelenskim od začetka ruske invazije na Ukrajino.

Nov krog pogovorov med državama je potekal v istanbulski palači Dolmabahče, pogajalce je na dopoldanskem začetku pozdravil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Pogajanjem v Istanbulu se je pridružil tudi ruski milijarder Roman Abramovič, je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin. Abramovič, ki je bil po poročanju nekaterih medijev med pogajanji v začetku meseca marca tarča zastrupitve, je na prizorišče prispel skupaj z rusko delegacijo.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je današnji krog pogovorov označil za "najbolj očiten napredek" na poti k premirju od začetka pogajanj. "Izjemno zadovoljni smo, da z vsakim korakom opažamo vse bolj izrazito zbliževanje med stranema," je dejal.

14.49 Rusija: Snemali bomo vojaško aktivnost v okolici Kijeva in Černigova

Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Fomin je objavil, da bo Rusija snemala vojno aktivnost v okolici Kijeva in Černigova, je objavila ruska novinarska agencija Tass.

14.45 Župan objavil sliko uničene stavbe mestne uprave

Župan mesta Mikolajev Vitalij Kim je objavil fotografijo, na kateri se v stavbi mestne uprave vidi ogromna luknja, ki je nastala po tem, ko jo je zadel izstrelek. "Polovico zgradbe je uničene," je povedal župan. V napadu so umrli najmanj trije ljudje.

🛑🛑🛑‼️‼️‼️#BREAKING
The #Mykolayiv regional administration building was also hit with a #Putin regime terrorists ballistic missile strike. destroying the section where governor Kim’s office was located , at least 1 civilian was murdered and dozens were wounded #Ukraine https://t.co/NstFgvXU6O pic.twitter.com/ZD1XQpCYHX

— Слава Україні🇺🇦 (@ignis_fatum) March 29, 2022

14.17 Ukrajina znova odprla humanitarne koridorje, iz države zbežalo skoraj štiri milijone ljudi

Ukrajina je danes sporočila, da je ponovno odprla humanitarne koridorje za evakuacijo civilistov z območij spopadov. Do odprtja koridorjev prihaja dan po premoru zaradi domnevnih poročil o možnih ruskih napadih. Odprli naj bi tri koridorje, med drugim iz Mariupola.

"Za danes so bili dogovorjeni trije humanitarni koridorji," je dejala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk v videoizjavi na Telegramu.

Evakuacija civilistov iz obleganih mest in vasi je bila v ponedeljek začasno ustavljena, potem ko so ukrajinske oblasti sporočile, da poročila obveščevalnih služb kažejo na možne ruske "provokacije" ob humanitarnih poteh.

Prvi koridor bo potekal od obleganega mesta Mariupol do Zaporožja z osebnimi avtomobili, pridružili pa se jim bodo tudi prebivalci Mariupola, ki so se uspeli umakniti v Berdjansk, je pojasnila Vereščukova po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Drugi koridor bo potekal od Melitopola, ki so ga zasedle ruske sile, do Zaporožja. Tretji bo vodil iz Energodara, kjer stoji jedrska elektrarna Zaporožje, ki so jo zavzele ruske sile, do mesta Zaporožje, je še navedla.

Ljudje pa ne bežijo samo iz obleganih mest in vasi, ampak še naprej tudi zapuščajo državo. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je Ukrajino, kjer je pred invazijo živelo okoli 44 milijonov ljudi, zapustilo več kot 3,9 milijona ljudi. Od tega se jih je 2,3 milijona zateklo v sosednjo Poljsko.

Podatki, ki jih je danes objavil UNHCR, kažejo, da je pred spopadi iz Ukrajine pobegnilo 3.901.713 ljudi. V primerjavi s ponedeljkom se je število povišalo za 38.916. Rdeči križ pri tem navaja, da so begunci psihično in fizično izčrpani in se počutijo "brezupno", še navaja AFP.

Medtem ko val beguncev ne pojenja, pa se mnogi Ukrajinci vračajo v domovino. Po podatkih ukrajinske mejne policije se je od začetka ruske invazije pred štirimi tedni in pol iz tujine vrnilo okoli 510 tisoč ljudi. Samo v zadnjem tednu jih je prišlo 110 tisoč, je v ponedeljek za nemški dnevnik Die Welt povedal tiskovni predstavnik mejne policije Andrij Demčenko. Povečini gre za moške, večina pa jih prihaja iz Poljske.

Po podatkih poljske mejne policije se je v Ukrajino od začetka invazije 24. februarja vrnilo okoli 352 tisoč Ukrajincev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

13.42 V ruskem napadu v Mikolajevu ubitih najmanj devet ljudi

Ruska raketa je zadela stavbo v pristaniškem mestu Mikolajev na jugu Ukrajine, je sporočil regionalni guverner Vitalij Kim. Oblasti so potrdile, da je bilo v napadu, ki je porušil osrednji del stavbe, ubitih vsaj devet ljudi, 22 pa je bilo ranjenih.

Napadi na Mikolajev se sicer vrstijo že več tednov. Guverner Kim je objavil tudi fotografijo, na kateri je dobro viden krater v večnadstropni stavbi, ki ga je za seboj pustila raketa. "Polovica stavbe je popolnoma uničena," je dejal Kim.

"Kar zadeva ljudi in žrtve, smo vsi v božjih rokah, in večina je čudežno pobegnila. Ne vem, kako. Zdaj preostaja ujetih še nekaj civilistov, za katere upamo, da jih bomo izvlekli izpod ruševin," je še dodal Kim.

"V Mikolajevu ni vojaških ciljev, prebivalci mesta niso predstavljali grožnje Rusiji. Vendar so tako kot vsi Ukrajinci postali tarča ruskih napadov," pa je v govoru v danskem parlamentu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Zelenski je ob tem dodal, da je po trenutnih podatkih devet ljudi umrlo, 22 jih je ranjenih.

Oblasti pravijo, da so izpod ruševin osvobodili 17 ljudi, vendar jih nekaj še vedno pogrešajo − večinoma gre za civiliste. Reševalci še naprej aktivno delajo na kraju nesreče in preiskujejo ruševine.

12.00 Delegaciji začeli s pogajanji

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozdravil ruske in ukrajinske pogajalce, ki so že začeli z novim krogom pogovorov v istanbulski palači Dolmabahče. Erdogan je še vedno optimističen glede dogovora o prekinitvi ognja, ki bi po njegovih besedah koristila vsem. "V rokah obeh strani je, da končata to tragedijo," je dejal Erdogan, ki je v dobrih odnosih tako s Kijevom kot z Moskvo.

Kijev želi umik ruskih vojakov s svojega ozemlja in dodatna varnostna zagotovila, Moskva pa od Ukrajine zahteva, da se odpove kandidaturi za članstvo v Natu, prizna odcepljena separatistična območja Donetsk in Lugansk na vzhodu Ukrajine kot samostojni državi, črnomorski polotok Krim pa kot del Rusije.

Türkiye olarak barış ve istikrar için bölgemizde ve ötesinde sorumluluk üstlenmekten hiçbir zaman kaçınmadık, kaçınmayız.

Çatışmanın uzaması hiç kimsenin yararına değildir. Adil bir barışın kaybedeni olmayacaktır. pic.twitter.com/jCe4AmgqSg

— Recep Tayyip Erdoğan (@RTErdogan) March 29, 2022

Po poročanju časopisa Financial Times in britanskega BBC naj bi Rusija medtem opustila zahtevo po "denacifikaciji" Ukrajine in bi bila domnevno pripravljena dovoliti, da se Ukrajina pridruži Evropski uniji, če bi privolila v vojaško nevtralnost.

Pogajanjem v Istanbulu se je pridružil tudi ruski milijarder Roman Abramovič, je povedal tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin. Abramovič, ki je bil po poročanju nekaterih medijev med pogajanji v začetku meseca marca tarča zastrupitve, je na prizorišče prispel skupaj z rusko delegacijo.

Na posnetkih, ki so jih predvajali turški mediji, sicer ni prisoten za glavno mizo obeh delegacij, temveč sedi poleg Kalina, navaja BBC. Kalin naj bi namreč pomagal usklajevati več srečanj med ruskim oligarhom in enim od članov ukrajinske delegacije v istanbulskih hotelih.

Abramovičeva prisotnost torej nakazuje, da je na neki ravni še vedno vpleten v pogajanja. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je potrdil, da je Abramovič sodeloval tudi v začetni fazi pogovorov z Ukrajino.

11.57 Vučić ponudil Beograd za mirovna pogajanja

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med gostovanjem na srbski televiziji Happy v ponedeljek razkril, da je Rusiji in Ukrajini kot mesto za mirovna pogajanja ponudil Beograd. O nedeljskih volitvah v Srbiji, na katerih drugič kandidira za predsednika republike, pa je dejal, da bo razočaran, če ne bo dobil vsaj 60-odstotne podpore.

"Želimo si, da bi čim prej prišlo do mira. Če nekdo misli, da je Beograd dobro mesto za to, bomo srečni, da ga ponudimo našim prijateljem iz Ukrajine pa tudi iz Rusije," je o srbski prestolnici kot o mestu za mirovna pogajanja dejal Vučić.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov po njegovih besedah ni rekel, da bo Beograd mesto za mirovna pogajanja, ampak da bi bilo dobro mesto za to. Mirovna pogajanja med državama se sicer danes nadaljujejo v Istanbulu.

"Če se bodo želeli pogajati v Beogradu, nas ne bodo motili. Večkrat sem govoril z Lavrovom in on vse dobro razume," je še dejal Vučić. Dodal je, da je govoril tudi z ruskim veleposlanikom Aleksandrom Bocanom-Harčenkom in ukrajinskim veleposlanikom Oleksandrom Aleksandrovičem. "Onadva dobro razumeta Srbijo in naše odnose ter odlično govorita srbsko. Mi nimamo veleposlanika, ki bi na primer govoril ukrajinsko," je pojasnil.

11.22 Biden se ne namerava opravičevati

Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek na novinarski konferenci dejal, da se ne bo opravičeval in ne bo vzel nazaj besed, ki jih je v soboto v Varšavi izrekel o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. Znova je pojasnil, da ne zagovarja spremembe režima v Rusiji.

Biden je v soboto razburil z izjavo, da Putin ne sme ostati na oblasti v Rusiji, kar je sprožilo razlage, da ameriški predsednik zagovarja odstranitev ruskega s položaja. "Izrazil sem moralno ogorčenje, ki ga čutim do tega človeka. Nisem izražal spremembe v politiki," je v ponedeljek pojasnil Biden, ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev po predstavitvi predloga proračuna za leto 2013.

"Če bo nadaljeval po poti, po kateri gre zdaj, bo postal svetovni izobčenec," je Biden še dejal o Putinu.

Če bi šlo pri Bidnovem pozivu za spremembo režima v Moskvi, bi bila to velika sprememba v ameriški zunanji politiki, ki lahko pripelje do nevarne zaostritve odnosov z Rusijo. "Zadnje, kar si želim, je, da bi šli v kopensko, jedrsko vojno z Rusijo. Vendar pa ljudje, kot je Putin, ne bi smeli voditi držav, čeprav jih vodijo," je zagotovil ameriški predsednik.

Bela hiša je po Bidnovi izjavi v Varšavi pojasnjevala, da je predsednik govoril o tem, da Putin ne bi smel uveljavljati svoje moči nad državami v regiji. Na Bidnovo izjavo se je v ponedeljek odzval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je dejal, da je treba zmanjšati napetosti tako vojaške, kot tudi retorične.

Je pa Biden v ponedeljek poskrbel za ugibanje, ali pripadniki ameriške vojske na Poljskem urijo ukrajinske vojake. Na novinarsko vprašanje, ali je v izjavah med nedavnim obiskom na Poljskem resnično namigoval na to, da bi lahko ameriške vojake poslali v samo Ukrajino, je odgovoril, da tega ni mislil.

Je pa ob tem dodal: "Govorimo o pomoči pri urjenju ukrajinskih vojakov, ki so na Poljskem." Na dodatno vprašanje je Biden odgovoril, da je govoril o srečanju in pogovorih z ukrajinskimi vojaki, ki so v tej članici Nata iz srednje in vzhodne Evrope.

V ameriški javnosti se po besedah portala Politico zdaj pojavljajo ugibanja, kaj je Biden dejansko mislil in kako daljnosežna je vloga ameriške vojske pri svetovanju ukrajinski. Do zdaj so namreč pripadniki ameriške administracije jasno zatrjevali, da Ukrajini pomagajo z orožjem in svetovanjem, večina te vojaške pomoči pa v Ukrajino potuje prav prek Poljske. Obenem so Američani skupaj z drugimi članicami severnoatlantskega zavezništva tudi okrepili prisotnost na vzhodni meji Nata.

Predstavniki Pentagona za zdaj teh izjav ne komentirajo, prav tako so brez komentarja v ukrajinski vladi. V Varšavi medtem zanikajo tudi kakršnokoli interakcijo med ameriškimi in ukrajinskimi vojaki.

"Ukrajinski vojaki na Poljskem so v rednih stikih z ameriškimi na Poljskem, in o tem je govoril predsednik," pa je po pisanju Politica dejal neimenovani predstavnik Bele hiše. Manj konkretni so viri v ameriškem kongresu, kjer opozarjajo, da je verjetno takšna misija zaupna.

Ameriški in britanski vojaki so sicer na začetku ruske invazije na Ukrajino omenjali možnost urjenja Ukrajincev zunaj države, če bi se vojaški spopadi zavlekli. Še posebej gre za trening uporabe sofisticirane vojaške tehnologije iz ZDA in drugih članic Nata. Po prvih rusko-ukrajinskih spopadih pred osmimi leti so sicer vse do letos zahodni inštruktorji delovali tudi v sami Ukrajini.

10.18 Rusija jezna na Zagreb

Rusija je na Hrvaško naslovila močan protest "zaradi žaljivih in neutemeljenih obtožb" hrvaškega ministra za zunanje zadeve Gordana Grlića Radmana o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, so sporočili z ruskega veleposlaništva v Zagrebu. Minister je Putina označil za vojnega zločinca, ruska stran pa je Zagreb opozorila na negativne posledice.

Grlić Radman je za nacionalni radio Hrvatski radio minulo sredo izjavil, da je Putin zakrivil vojne zločine, in izrazil upanje, da "ruski avtokratski režim" ne bo trajal večno.

"Takšno neodgovorno vedenje načenja tkivo dvostranskih rusko-hrvaških odnosov, ki letos obeležujejo 30 let," so se na ministrove izjave odzvali na ruskem veleposlaništvu v Zagrebu. "Žaljivi jezik in neutemeljene obtožbe na račun predsednika Ruske federacije so absolutno nesprejemljivi," so zapisali.

Rusiji se zdi nesprejemljivo, da je Grlić Radman rusko vlado poimenoval režim in si javno zaželel, da ne bi ostala več dolgo na oblasti.

Ruska stran je zato "naslovila močan protest Zagrebu" in ga uradno pozvala, naj ne izziva negativnih posledic za meddržavne odnose Rusije in Hrvaške. "Prav tako se nam zdi potrebno upoštevanje splošno sprejetih pravil mednarodne komunikacije in diplomatskega bontona," so se še dodali na veleposlaništvu.

Rusko veleposlaništvo se je minuli teden z odrtim pismom odzvalo tudi na izjave hrvaškega profesorja na katedri za mednarodno pravo na zagrebški pravni fakulteti Davorina Lapaša. Lapaš je za Večernji list komentiral Putinov napad na Ukrajino in izjavil, da gre za enega od najhujših zločinov v mednarodnem pravu.

Ruski veleposlanik v Zagrebu Andrej Nesterenko je v odprtem pismu zapisal, da so ga "zgrozili ocene in sklepi profesorja". Na koncu mu je svetoval, naj za pridobitev praktičnega znanja obišče bojišča v Ukrajini.

10.14 Rusko veleposlaništvo na Poljskem obarvano v rdeče

Potem ko je Poljska zaradi domnevnega vohunjenja že pred tednom dni izgnala 45 ruskih diplomatov, so se danes na poslopju ruske ambasade v Varšavi pojavili madeži rdeče barve.

Natalia Panchenko: This is how the Russian Embassy in Poland looks like today. Polish civic activists believe that it has no place in Poland.#StandWithUkraine pic.twitter.com/nHADksCu1r

— Oleksandra Matviichuk (@avalaina) March 29, 2022

Izgnani diplomati so morali Poljsko sicer zapustiti v petih dneh. 

9.53 Amnesty International: Ruske taktike v Ukrajini močno spominjajo na Sirijo

Generalna sekretarka organizacije Amnesty International Agnes Callamard je danes ostro obsodila ruske vojne zločine v Ukrajini, saj se število civilnih žrtev ob ruski invaziji še naprej povečuje. Ob tem je razmere v Ukrajini primerjala z vojno v Siriji. "To, kar se dogaja v Ukrajini, je ponovitev tega, kar smo videli v Siriji," je Callamardova dejala v Johannesburgu ob predstavitvi letnega poročila Amnesty International o stanju človekovih pravic v svetu.

"Presegli smo stopnjo vsesplošnih napadov, zdaj smo že sredi namernih napadov na civilno infrastrukturo. Kar so Rusi počeli v Siriji, se dogaja tudi tukaj," je dodala Callamardova. Rusijo je ob tem obtožila, da je humanitarne koridorje spremenila v "smrtonosne pasti".

Foto: AP / Guliverimage Direktorica Amnesty International za vzhodno Evropo Marie Struthers se je strinjala in na ločenem srečanju v Parizu povedala, da so v Ukrajini "zabeležili uporabo enakih taktik kot v Siriji in Čečeniji", vključno z napadi na civiliste in uporabo orožja, ki je po mednarodnem pravu prepovedano.

Callamardova je oblegano ukrajinsko mesto Mariupol primerjala s sirskim mestom Alep, ki ga je ob pomoči ruskega letalstva oblegal predsednik Bašar Al Asad. Rusija je bila glavna podpornica sirske vlade v vojni, ki je izbruhnila marca 2011.

Callamardova je dejala še, da Amnesty International "v tem trenutku opaža porast vojnih zločinov". Tudi ameriška vlada je prejšnji teden sporočila, da javne informacije in obveščevalni podatki dokazujejo, da je ruska vojska v Ukrajini zagrešila vojne zločine.

Generalna sekretarka Amnesty International je ob tem Rusiji očitala "predrznost zaradi ohromljenega mednarodnega sistema" in obsodila "sramotno neukrepanje" institucij, vključno z Varnostnim svetom ZN, ki po njenem ni ustrezno ukrepal zaradi grozodejstev v državah, kot so Mjanmar, Afganistan in Sirija.

8.55 V Ukrajini življenje do zdaj izgubilo 144 otrok

Vojna v Ukrajini je do zdaj zahtevala življenja 144 otrok, več kot 220 je bilo ranjenih, so sporočili iz urada ukrajinskega državnega tožilstva. Dodali so, da so številke verjetno veliko višje, saj smrti v Mariupolu še niso potrjene.

Ob bombardiranju in obstreljevanju z granatami je bilo poškodovanih tudi 773 izobraževalnih ustanov, od tega jih je bilo 75 popolnoma uničenih, so še sporočili.

8.40 Ukrajinska vojska odbila sedem ruskih napadov in uničila osem letal

Ukrajinska vojska je v svojem zadnjem sporočilu zatrdila, da so njene sile izvedle uspešne protinapade v več smereh.

V glavnem štabu so pojasnili, da Rusija nadaljuje raketne napade, da bi popolnoma uničila infrastrukturo in stanovanjska območja ukrajinskih mest. Takšni napadi v začasno okupiranih regijah Kijev, Zaporožje, Černigov, Herson in Harkov kršijo mednarodno humanitarno pravo in vodijo do tega, da ruske čete še naprej terorizirajo civiliste.

8.33 Stanje v Ukrajini ostaja napeto

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru prek omrežja Telegram dejal, da stanje kljub nekaj ukrajinskim vojaškim zmagam v vojni z Rusijo ostaja napeto. Ruska ofenziva naj bi sicer nekoliko zastala, vendar pa se spopadi po celotni državi nadaljujejo.

Zelenski je povedal, da so ukrajinske obrambne sile odbile napade in ruske enote pregnale iz mesta Irpin blizu Kijeva. Kljub temu pa ruska vojska ohranja nadzor nad območjem severno od prestolnice, kjer imajo še dovolj zalog in vojaških enot.

Spopadi na tem območju in tudi v drugih delih države se nadaljujejo. Razmere po besedah Zelenskega ostajajo zelo težke v okolici mest Černigiv, Sumi in Harkov, pa tudi v regiji Donbas in na jugu Ukrajine.

Foto: Reuters Zelenski je ponovno pozval k strožjim sankcijam proti Rusiji. Dodal je, da je zdaj veliko indicev, da se bodo sankcije zaostrile le, če bo Moskva uporabila kemično orožje, kar se ukrajinskemu predsedniku zdi nesprejemljivo.

Ukrajinske sile so ponoči poskušale odbiti ruske napade tudi v regiji Lugansk na vzhodu, vključno z okolico mest Rubižne, Liščansk in Popasna. Ukrajinska vojska je poročala o rednih spopadih v bližini vseh treh mest in dejala, da je cilj preprečiti prehod ruskim enotam.

Ukrajinska stran je dejala še, da so napredovanje ruske vojske uspešno ustavili v regiji okoli mesta Černigiv na severu države, prav tako pa še vedno branijo prestolnico Kijev in obkoljeno pristaniško mesto Mariupol.

V Mariupolu umrlo najmanj pet tisoč ljudi

V Mariupolu so po besedah visoke ukrajinske uradnice pokopali že najmanj pet tisoč ljudi, po njenih besedah pa jih je morda umrlo celo deset tisoč. S tem je potrdila najbolj črne scenarije o opustošenju mesta.

Rusija je medtem napadla še eno skladišče z gorivom v severozahodni Ukrajini. V Dubnu, Lucku, Lvovu, Mikolajevu in krajih v bližini prestolnice Kijev je bilo tako skupaj poškodovanih ali uničenih približno deset skladišč goriva.

Ruske oborožene sile so v ponedeljek izvedle tudi raketni napad na mesto Ljubotin v regiji okrog mesta Harkov na severovzhodu države in z zemljo zravnale več hiš, so sporočili ukrajinski uradniki.

V Harkovu je bil v večkratnem obstreljevanju poškodovan tudi objekt za jedrske raziskave. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sicer že potrdila, da "majhna količina jedrskega materiala v stavbi ni v nevarnosti".

Ker je ruska ofenziva na tleh nekoliko zastala, število žrtev pa je zraslo, se zdi, da se Moskva odloča za vse bolj brutalne taktike. Zahodne sile trdijo, da so zabeležile dokaze o vojnih zločinih, ki jih že preiskuje tudi Mednarodno kazensko sodišče.

Britansko ministrstvo za obrambo je medtem dejalo, da naj bi v vzhodno Ukrajino kmalu prispelo okrog tisoč plačancev zasebnega vojaškega podjetja Wagner, vključno z vodilnimi člani te skupine.

Vojaško skupino Wagner, ki je izvajala ali še vedno izvaja več vojaških operacij v Afriki in na Bližnjem Vzhodu, imajo mnogi za "zasebno vojsko" ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zaradi vdora Moskve v Ukrajino je bila skupina že tarča sankcij.

Rusija je bila zelo verjetno prisiljena spremeniti prioritete in pripadnike Wagnerja iz njihovih drugih operacij preusmeriti v Ukrajino, predvsem zaradi velikih izgub, trdijo Britanci.

Britanski BBC dodaja, da je "natančno število žrtev med ruskimi vojaki težko ugotoviti, saj sta ukrajinska in ruska vlada podali zelo različne ocene", večina potrjenih žrtev pa naj bi bila med vojaki padalci, ki jih Rusija pogosto uporablja kot glavne sile za napad.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je medtem v ponedeljkovem intervjuju za ameriško javno radiotelevizijo PBS dejal, da Rusija v vojni proti Ukrajini nikakor ne namerava uporabiti jedrskega orožja. Pojasnil je, da v Rusiji sicer obstaja varnostni koncept, ki vključuje uporabo jedrskega orožja, toda to pride v poštev izključno, če je "ogrožen sam obstoj ruske države in naroda".

"Ti dve stvari sta jasno ločeni, torej obstoj ruske države in posebna vojaška operacija v Ukrajini. Nimata nobene zveze med seboj. Sicer pa ne dvomimo, da bodo vsi cilji naše posebne vojaške operacije v Ukrajini izpolnjeni," je dodal Peskov.

8.15 Sedem držav EU pozvalo svoje državljane, naj se ne pridružijo boju v Ukrajini

Sedem držav članic EU je v ponedeljek pozvalo svoje državljane, naj se ne pridružijo boju proti ruskim silam v Ukrajini. Poziv so izdali pravosodni ministri Francije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Italije, Luksemburga in Belgije.

Ministri so soglasno odsvetovali Evropejcem, da se pridružijo prostovoljnim borcem v vojni v Ukrajini, je sporočilo belgijsko pravosodno ministrstvo po srečanju skupine.

Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odprto povabil vse tujce v državo, ki so pripravljeni pomagati v boju proti ruskim vojakom. Glede na podatke ukrajinskih oblasti se je do 6. marca na poziv odzvalo okoli 20 tisoč ljudi.

7.02 Ukrajinska delegacija prispela v Istanbul

Ukrajinska delegacija, ki jo vodita obrambni minister Oleksij Reznikov in svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak, je prispela v Istanbul na nov krog pogajanj z ruskimi predstavniki o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinska delegacija je zagotovila, da jim je prioriteta zagotoviti prekinitev ognja.

Gre za prve pogovore iz oči v oči po več kot dveh tednih, ki pa jih tokrat gosti turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Začeli se bodo predvidoma ob 10. uri po lokalnem času (ob 9. uri po srednjeevropskem času), poroča britanski BBC.

Pred začetkom pogovorov je ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba poudaril, da se ne bodo pogajali o menjavi ljudi, zemlje ali suverenosti. Na pogovorih si želijo rešiti vsaj humanitarna vprašanja, glavni cilj pa je zagotovitev prekinitve ognja, je dodal.

5.55 V javnost pricurljali tajni dokumenti osnutka sporazuma

Po poročanju britanskega časnika Financial Times Rusija v današnjih pogajanjih naj ne bi več vztrajala pri "denacifikaciji" Ukrajine in naj bi dala zeleno luč za njen vstop v Evropsko unijo pod pogojem, da se odreče članstvu v zvezi Nato.

Novi osnutek sporazuma ne vsebuje več pogosto omenjenih besed "denacifikacija" in "demilitarizacija", niti "zaščite ruskega jezika", je za Financial Times razkril anonimni vir.

Toda Ukrajina in njeni zahodni zavezniki ostajajo skeptični do Putinovih namenov. Zaskrbljeni so, da bi ruski predsednik lahko pogovore uporabil kot dimno zaveso, s čimer bi obnovil svoje izčrpane sile in načrtoval novo ofenzivo.

Glavni ukrajinski pogajalec David Arahamija je za Financial Times pojasnil, da sta strani blizu dogovora o varnostnih jamstvih in prizadevanjih Ukrajine, da bi postala članica EU. Ob tem je pozval k previdnosti glede možnosti napredka v pogajanjih.

5.45 Ukrajinski in ruski predstavniki znova za pogajalsko mizo

V prizadevanjih za napredek v pogajanjih, ki bi pripeljala do prekinitve spopadov v Ukrajini, se bodo danes znova sestali ruski in ukrajinski pogajalci. Pričakovanja pred novim krogom pogajanj, ki naj bi v Istanbulu potekala do srede, so sicer na obeh straneh nizka.

Da se bosta ukrajinska in ruska delegacija po dveh tednih pogovorov prek videopovezave v Turčiji sestali na novem krogu pogajanj, so v preteklih dneh sporočili tako iz Kijeva kot Moskve. Turški predsednik Erdogan pa je v ponedeljek potrdil, da se bodo pogajalci sestali danes v Istanbulu.

Turčija je gostila že prve pogovore Rusije in Ukrajine na visoki ravni v začetku aprila v Antalyi, na katerih pa strani nista dosegli preboja. Tudi tokrat so pričakovanja pred srečanjem nizka. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da na pogajanjih do zdaj niso dosegli napredka in da tudi tokrat ne gre pričakovati večjih prebojev.

Novice Takšno presenečenje so doživeli ujetniki s Kačjega otoka

Zelenski je nedavno dejal, da se je pripravljen pogovarjati o nevtralnosti Ukrajine, kar je ena ključnih zahtev Rusije na pogajanjih. Kot je pojasnil v pogovoru z ruskimi novinarji, ukrajinski pogajalci temeljito preučujejo to možnost.

Zelenski bo sicer danes nagovoril danski parlament, podobno kot je to v preteklih dneh storil že v parlamentih drugih držav. O razmerah v Ukrajini, kjer so humanitarne razmere za prebivalce nekaterih mest vse slabše, bo danes razpravljal Svet ZN za človekove pravice.

V Bruslju pa se danes sestajajo ministri za zdravje članic EU, ki bodo med drugim razpravljali o zdravstvenih in humanitarnih razmerah v Ukrajini.