Četrtek, 27. 6. 2024, 14.34
2 dneva, 11 ur
Zelenski v Bruslju podpisal varnostni sporazum z EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Zelenski je danes v Bruslju večkrat izpostavil tudi začetek pogajanj o članstvu Ukrajine v EU, ki sta jih strani uradno odprli v torek. To je označil za "zgodovinski rezultat". "To je zelo pomembno za vse nas v Ukrajini, verjemite," je dejal novinarjem pred vrhom.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v Bruslju podpisal varnostni sporazum z EU. Kot je dejal pred srečanjem z voditelji držav članic, bo ta sporazum vseboval zavezo vseh 27 članic, da Ukrajini zagotovijo obsežno podporo. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je Kijevu zagotovil nadaljnjo podporo EU proti ruski agresiji.
Zelenski je varnostni sporazum med Ukrajino in EU podpisal skupaj s predsednikom Evropskega sveta Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ob robu vrha EU, na katerem bo sicer ena od tem nadaljnja podpora Kijevu.
Kot je ob podpisu na družbenem omrežju X zapisal Michel, bodo varnostne zaveze "pomagale Ukrajini, da se bo branila, uprla destabilizaciji in odvrnila prihodnja dejanja agresije". Po njegovih besedah gre za "še konkretnejši dokaz neomajne odločenosti EU, da dolgoročno podpira Ukrajino".
Michel je sicer že pred začetkom srečanja voditeljev članic EU ponovno potrdil podporo povezave Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Zavzel se je tudi za več vojaške in finančne pomoči Kijevu.
Kot je dejal, je pomembno poslati signal, da se ne bojimo Rusije, da smo motivirani in odločni. Ukrajina se bori za obrambo svoje prihodnosti in za "obrambo naših skupnih vrednot, naših skupnih sanj, za več miru, več blaginje, več varnosti", je dodal predsednik Evropskega sveta.
Zelenski je po podpisu varnostnega sporazuma z EU nagovoril voditelje sedemindvajseterice, pri čemer se jim je zahvalil za dosedanjo podporo Ukrajini, hkrati pa pozval vse v Evropi, ki se še niso pridružili varnostnim jamstvom njegovi državi, da to storijo.
Zelenski je ob tem danes podpisal tudi varnostna sporazuma z Litvo in Estonijo.
Zelenski: Nočemo, da bi konflikt trajal več let
Pred današnjim uradnim podpisom varnostnega sporazuma z EU je Zelenski povedal, da bo ta sporazum prvič vseboval zavezo vseh 27 držav članic, da Ukrajini zagotovijo obsežno podporo, ne glede na morebitne notranje institucionalne spremembe. "Vsak naš korak nas približuje zgodovinskemu cilju miru in blaginje v našem skupnem evropskem domu," je zapisal na omrežju X.
Pomen podpisa varnostnega sporazuma med Ukrajino in EU je poudaril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki je dejal, da so te zaveze pomembne še zlasti zato, ker bodo način za usmeritev sredstev iz zamrznjenega ruskega premoženja. "Dobro je vzeti ta denar za večjo vojaško podporo Ukrajini," je poudaril. Ta denar bi morali usmeriti v usposabljanje vojakov in vojaško industrijo, je dodal.
V sporazumu se EU enostransko zavezuje, da si bo še naprej prizadevala za zagotavljanje nadaljnje finančne pomoči, dobave orožja in usposabljanja ukrajinskih vojakov. Sporazum omenja tudi krepitev sodelovanja med obrambno industrijo v Ukrajini in EU ter v boju proti kibernetskim napadom in dezinformacijam, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski je danes v Bruslju večkrat izpostavil tudi začetek pogajanj o članstvu Ukrajine v EU, ki sta jih strani uradno odprli v torek. To je označil za "zgodovinski rezultat". "To je zelo pomembno za vse nas v Ukrajini, verjemite," je dejal novinarjem pred vrhom.
Spomnil je še na nedavno konferenco o miru v Ukrajini, ki je potekala v Švici. Poudaril je, da se je treba pripraviti na "drugi mirovni vrh", o čemer bo danes govoril tudi z evropskimi voditelji.
Kot je ob tem poudaril, je treba narediti naslednje korake, in sicer podroben načrt in ga dati na mizo. To je treba storiti v nekaj mesecih, saj Ukrajina nima veliko časa, je dejal. "Nočemo, da bi konflikt trajal več let," je dejal in opozoril, da je edini načrt, ki ga ima Rusija, kako to vojno podaljšati.
Poljska in baltske države pozvale EU h krepitvi varovanja meje z Rusijo in Belorusijo
Poljska, Litva, Latvija in Estonija so v skupnem pismu Evropsko unijo pozvale k okrepitvi politične in finančne podpore za varovanje meje povezave z Rusijo in Belorusijo. Opozorile so na vse večjo grožnjo dvojice držav, ki po njihovem mnenju izvajata hibridne napade na EU, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Naše države več kot dve leti od začetka ruske invazije čutijo, kaj pomeni biti frontna članica EU," so poljski premier Donald Tusk, estonska premierka Kaja Kallas, litovski predsednik Gitanas Nauseda in latvijska premierka Evika Silina zapisali v pismu, ki so ga naslovili na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.
Opozorili so, da je EU postala tarča hibridnih napadov, ki jih izvajata Rusija in Belorusija, ter kot grožnje uniji med drugim izpostavili kibernetske napade, dezinformacijske kampanje in sabotaže, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Odločno podpiramo Ukrajino in vlagamo v svoj oborožene sile, obrambno industrijo ter zaščito meja z Rusijo in Belorusijo. Še vedno pa je treba storiti veliko več in na bolj usklajen način," so prepričani voditelji. V luči tega so Bruselj pozvali h krepitvi politične in finančne podpore za varovanje vzhodnih meja bloka.
"Izgradnja obrambne infrastrukture ob zunanji meji EU z Rusijo in Belorusijo bo naslovila potrebo po zaščiti EU pred vojaškimi in hibridnimi grožnjami," so dodali. Prav tako so pozvali k boljšem usklajevanju pobud na področju obrambe znotraj EU in z Natom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poljska, Litva, Latvija in Estonija, ki so sicer ene najtesnejših zaveznic Ukrajine, so pismo poslale pred današnjim vrhom voditeljev članic EU v Bruslju. Voditelji teh držav so vprašanje okrepitve varovanja zunanje meje EU izpostavili tudi ob prihodu na vrh, na katerem naj bi med drugim govorili tudi o varnosti in obrambi ter migracijah.
Poljski premier Tusk je v izjavi novinarjem Rusijo in Belorusijo obtožil "instrumentalizacije nezakonitih migracij", kar po njegovem mnenju predstavlja veliko težavo ne samo za Poljsko in baltske države.
Latvijska premierka Silina pa je dejala, da je zelo pomembno, da bosta vprašanji obrambe in varnosti ter instrumentalizacija migracij obravnavani na tokratnem zasedanju Evropskega sveta.
