V Lugansku in Moskvi ubita proruska ukrajinska politika

20.43 Putin na Arabskem polotoku krepil vezi

Ruski predsednik Vladimir Putin se je danes mudil na Arabskem polotoku. V Savdski Arabiji je s prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom pozdravil prijateljske vezi med državama, ki sta veliki izvoznici energentov. S predsednikom Združenih arabskih emiratov, šejkom Mohamedom bin Zajedom, pa je govoril o dvostranskih odnosih in mednarodnih temah. Poudaril je, da so ZAE največji trgovinski partner Rusije na Bližnjem vzhodu.

Medtem ko se Rusija spopada s posledicami zahodnih sankcij zaradi agresije v Ukrajini, je po podatkih, ki jih je danes navedel Putin, njena trgovina z ZAE v zadnjem letu poskočila za dve tretjini. Prav tako je lani ZAE obiskalo skoraj milijonov ruskih državljanov.

Pred pogovori je Putin sporočil, da se bosta z gostiteljem dotaknila tudi najbolj aktualne teme, vojne v Gazi, dodal pa je še, da bo predsednika seznanil tudi z dogajanjem v Ukrajini. Kot navaja ruska tiskovna agencija Tass, se je Putin ZAE še zahvalil za njihov prispevek na okoljskem področju, saj Dubaj ravno te dni gosti podnebno konferenco ZN.

Pred srečanjem v Rijadu je Moskva komunicirala, da se bo Putin tudi s Salmanom pogovarjal o izraelsko-palestinskem konfliktu in energetiki. Kot navaja Tass, pa je Putin danes na sestanku dejal, da nič ne more zmotiti savdsko-ruskega prijateljstva, de facto vladarja zalivske monarhije Mohameda bin Salmana pa naj bi povabil v Moskvo.

Putin le redko potuje v tujino, odkar je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) marca izdalo tiralico proti njemu zaradi vojnih zločinov v Ukrajini. Zaradi tega se ni udeležil tudi več pomembnejših mednarodnih dogodkov, kot je bilo srečanje skupine Brics v Južni Afriki ali srečanje skupine G20 septembra. Letos je obiskal le nekaj nekdanjih držav Sovjetske zveze, Iran in Kitajsko.

Današnji obisk je zanj bil varen, saj niti Savdska Arabija niti Združeni arabski emirati niso podpisniki Rimskega statuta, temeljne listine ICC.

19.44 Biden pozval kongres k dodatni pomoči za Ukrajino

Ameriški predsednik Joe Biden je danes javno pozval kongres, naj potrdi dodatno vojaško pomoč Ukrajini, ki se spopada z rusko agresijo, in posvaril, da bi bilo pomanjkanje ameriške pomoči veliko darilo za ruskega predsednika Vladimirja Putina.

"Če Putin zavzame Ukrajino, se ne bo ustavil tam, ampak bo šel naprej, kar je doslej dal jasno vedeti," je posvaril Biden. Dodal je, da če Rusija napade kakšno od članic zveze Nato, se bo zgodilo to, česar nihče v ZDA noče. "Ameriške sile se bodo bojevale z ruskimi silami," je dejal.

Ameriški senat naj bi danes začel razpravo o dodatni pomoči v višini okrog 30 milijard dolarjev, poroča Wall Street Journal, vendar pa možnosti za hitro potrditev ni, ker se republikanci in demokrati prepirajo glede ukrepov za zavarovanje južne meje ZDA.

Vodja demokratske večine Chuck Schumer je pripravil predlog zakona o dodatni proračunski porabi v višini več kot 110 milijard dolarjev, v katerem je poleg denarja za Ukrajino predvidena tudi pomoč Izraelu, humanitarna pomoč za Gazo, sredstva za migrante, Tajvan in druge namene.

Usoda dodatne porabe je nezanesljiva že v senatu z demokratsko večino, predlog zakona pa bo moral potrditi tudi predstavniški dom, kjer imajo večino republikanci, med katerimi jih precej nasprotuje pomoči za Ukrajino.

18.53 Ameriško pravosodje obtožilo štiri ruske vojake vojnega zločina v Ukrajini

Ameriški pravosodni minister Merrick Garland je danes v Washingtonu objavil obtožnico proti štirim ruskim vojakom zaradi mučenja ameriškega državljana v Ukrajini. To je prva obtožnica ZDA po zakonu proti vojnim zločinom, poroča televizija ABC.

Obtožnica trdi, da je četverica ugrabila Američana, ki je živel v vasi Milove z ukrajinsko ženo, ga nezakonito pridržala in mučila. Dva obtoženca – Suren Sejranovič Mkrtčjan in Dmitrij Budnik – sta častnika ruskih sil, druga dva, pri katerih so objavili le imeni Valerij in Nazar, pa navadna vojaka.

"Grozote surove ruske invazije na Ukrajino skupaj s svetom spremlja tudi ministrstvo za pravosodje. Zato smo vložili prvo obtožnico po ameriškem zakonu proti vojnim zločinom proti štirim z Rusijo povezanim vojakom zaradi grozljivih zločinov nad ameriškim državljanom," je na novinarski konferenci povedal Garland.

Američan, ki je mučenje preživel, je lani ameriškim uradnikom opisal, kako so ga ugrabili, slekli, vrgli na tla, zvezali in surovo pretepali s puškami. Nato so ga odvlekli v rusko vojaško oporišče, kjer je bil deset dni. Vmes so ga zasliševali in uprizarjali lažne usmrtitve.

Vsem štirim Rusom, ki so še na prostosti, grozi dosmrtni zapor. "Pravosodno ministrstvo si bo prizadevalo za odgovornost ruske vojske, dokler bo to potrebno," je dejal Garland in napovedal, da bo v prihodnje še več podobnih obtožnic.

18.18 V Lugansku in Moskvi ubita proruska ukrajinska politika

Današnji smrti sledita vzorcu napadov na proruske politike. Nazadnje je bil v napadu v Lugansku v začetku novembra ubit visoki predstavnik tamkajšnje separatistične uprave Mihail Filiponenko, za kar je prevzela odgovornost Ukrajina. Iz Kijeva so takrat opozorili, da bodo svojo pozornost še naprej usmerjali na vojne zločince in kolaborante, ki sodelujejo z Rusijo.

Podobno sporočilo je danes za nacionalno televizijo podal tiskovni predstavnik ukrajinske varnostne službe SBU, ko je potrdil smrt Ilije Kive, nekdanjega poslanca v parlamentu v Kijevu, ki je kmalu po ruski invaziji leta 2022 ostal brez poslanskega mandata in je prebegnil v Moskvo. "Takšna usoda bo doletela tudi druge ukrajinske izdajalce in pristaše Putinovega režima," je opozoril predstavnik obveščevalcev.

Ruski mediji so pred tem poročali o tem, da je bilo truplo Kive najdeno v predmestju Moskve, neimenovani viri francoske tiskovne agencije AFP iz ukrajinskega obrambnega sektorja pa so potrdili, da je njegov atentat organizirala SBU. Ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform, ki se prav tako sklicuje na neimenovane vire, navaja, da je bil Kiva ubit z ročnim orožjem.

Kiva je bil izločen iz ukrajinskega parlamenta zaradi svoje podpore ruski invaziji. Novembra ga je v odsotnosti na podlagi obtožnice, ki mu je med drugim očitala izdajo, na 14 let zapora obsodilo sodišče v Lvovu, na svoji spletni strani navaja ruska tiskovna agencija Tass.

Ukrajina uradno ni komentirala smrti Popova v središču Luganska. Ruski preiskovalci so za zdaj sporočili le, da je umrl po eksploziji neznane naprave v avtu. Na posnetkih s prizorišča napada, ki jih je na svoji spletni strani objavil Tass, je videti zoglenelo osebno vozilo.

Neimenovan vir je za ukrajinsko tiskovno agencijo Interfax-Ukraine potrdil, da je v smrt Popova neposredno vpletena SBU. Po navedbah vira je bil Popov zakonita tarča zaradi svoje vpletenosti v vojaške aktivnosti okupacijskih oblasti.

Lugansk je ena od štirih ukrajinskih regij, ki si jih je Rusija septembra lani enostransko priključila. Istoimensko prestolnico regije sicer proruski separatisti obvladujejo od leta 2014.

17.43 Združeno kraljestvo napoveduje nove sankcije proti "Putinovemu vojnemu stroju"

Velika Britanija je opozorila, da se Rusija poskuša izogniti sankcijam, in napovedala 46 novih ukrepov proti posameznikom in skupinam iz drugih držav, za katere meni, da so vpleteni v ruske vojaške dobavne verige, poroča Deutsche Welle.

"Ukrepi bodo zmanjšali sposobnost Putina, da opremlja svojo vojsko prek dobavnih verig iz tretjih držav," je dodal urad za zunanje zadeve in razvoj (FCDO).

Nove omejitve britanskim podjetjem med drugim preprečujejo poslovanje z nekaterimi podjetji in posamezniki v državah, kot so Belorusija, Kitajska, Srbija, Turčija, ZAE in Uzbekistan.

Nove sankcije se osredotočajo na "posameznike in skupine, ki oskrbujejo in financirajo Putinov vojni stroj," je v izjavi zapisalo zunanje ministrstvo Združenega kraljestva.

Velika Britanija je sankcionirala 31 ljudi in subjektov, za katere trdi, da so povezani z načrtovanjem in proizvodnjo brezpilotnih letal in delov raket ter uvozom elektronskih komponent, štiri subjekte s sedežem v ZAE, za katere je trdila, da so vpleteni v trgovanje z rusko nafto, in druge, povezane s skupino plačancev Wagner.

Kitajska je sporočila, da odločno nasprotuje sankcijam. "Vlado Združenega kraljestva pozivamo, naj nemudoma popravi svojo napako in odpravi sankcije za kitajska podjetja," je sporočilo kitajsko veleposlaništvo v Londonu.

17.32 Zelenski naj bi se virtualno udeležil vrha G7

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se vrhu skupine sedmih (G7) pridružil prek videopovezave v sredo.

Japonska, predsedujoča zadnjega zasedanja G7, je potrdila, da se bo Zelenski "pridružil prvemu delu" virtualnega srečanja, ki mu bo predsedoval japonski premier Fumio Kišida.

"Radi bi jasno povedali, da podpiramo Ukrajino," je tiskovna agencija Reuters citirala uradnika japonske vlade. Uradnik, ki ni želel biti imenovan, je dejal, da bo skupina G7 potrdila svojo zavezanost uvedbi strogih sankcij proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino.

Članice skupine G7, ki jo sestavljajo Japonska, ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija, Italija in EU, so se maja zavezale, da bodo omejile izvoz v Rusijo, ki bi lahko financiral ruske vojne napore.

Napoved srečanja je prišla dan po tem, ko je Zelenski odpovedal soočenje z ameriškimi senatorji. Ameriška podpora Ukrajini v zadnjem času kaže znake usihanja, in to kljub prizadevanjem ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se Kijevu odobri paket, ki predvideva okoli 60 milijard dolarjev pomoči Kijevu.

9.40 Ukrajina ponoči tarča novih ruskih napadov z droni

"Skupno je bilo izstreljenih 48 brezpilotnih letalnikov šahed-136/131," so sporočile ukrajinske zračne sile in dodale, da so obrambni sistemi sestrelili 41 dronov. Informacij o žrtvah in škodi po poročanju tujih tiskovnih agencij za zdaj ni, poroča STA.

Ukrajinska vojska je sicer že v torek zvečer poročala o približevanju dronov in opozorila pred napadi, zlasti na območju Odese na jugu države. Druga skupina letalnikov naj bi medtem letela nad sosednjo regijo Mikolajev. Vojska ob tem ni pojasnila, katere cilje so zadeli droni, ki jih zračni obrambi ni uspelo sestreliti.

V torek zvečer so iz Kijeva sporočili tudi, da je ukrajinska vojska v bližini Kačjega otoka v Črnem morju sestrelila ruski bombnik Su-24. Po navedbah poveljnika ukrajinskih zračnih sil Mikole Oleščuka so letalo nevtralizirali, še preden je to izstrelilo rakete na območje Odese.

Sestrelitev ruskega letala je sicer v svojem večernem nagovoru omenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Med drugim je dejal, da ima Rusija zdaj eno letalo manj, ob tem pa dodal, da bo Ukrajina še naprej izčrpavala njene zaloge.

Novice Orban zaostruje grožnje: Zaradi enotnosti ne storite tega

Novice Slovenija bo donirala 1,5 milijona evrov za razminiranje v Ukrajini

Novice Bela hiša: Do konca leta bo zmanjkalo pomoči za Ukrajino

Novice Nov vojni zločin Rusov? Od blizu ustrelili ukrajinska ujetnika.