Kitajska spoznava, da lahko z varovanjem okolja tudi obogati.
Kitajska je država, ki velja za eno bolj malomarnih, kar zadeva varovanje okolja. S prstom se nanjo kaže kot na enega glavnih krivcev za propad svetovnih podnebnih konferenc, ki že več kot pet let ne zmorejo zavezati sveta k učinkovitemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Kitajska, ki je z bliskovitim razvojem in industrializacijo postala največja onesnaževalka okolja in ozračja, je ena največjih nasprotnic.
16 od 20 najbolj onesnaženih mest na svetu je na Kitajskem.
Onesnaženost zraka je poleg onesnaženosti vode in industrijskih odpadkov ena največjih kitajskih okoljskih težav. 16 od 20 najbolj onesnaženih mest na svetu je prav na Kitajskem. Peking je najbolj razvpit primer. Zadnja leta je zrak v Pekingu tako onesnažen, da otroci po tedne ne smejo na igrišča in so zaprti v svoje domove. Ljudje po mesece ne vidijo sonca. Tamkajšnje oblasti ves čas prirejajo podatke o onesnaženosti zraka, vsaj tako poroča ameriško veleposlaništvo v Pekingu, ki opravlja meritve za svoje uslužbence.
Uporniška Kitajska
Kitajska, ki je že leta 2008 v zrak spustila skoraj 24 odstotkov svetovnega izpusta C02, . Kkljub temu zavrača podpis svetovnega podnebnega sporazuma, ki bi države pravno zavezal k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Sklicuje se na zgodovinsko pravičnost, ker ni kriva za segrevanje ozračja, saj je z industrializacijo začela šele pred dobrim desetletjem, v nasprotju z zahodnim svetom, ki to počne že 200 dvesto let. Evropski funkcionarji, ki si najbolj prizadevajo za svetovni dogovor o podnebju , so že pred leti opozarjali: .«"Ne glede na to, kaj govori uradni Peking, Kitajska pospešeno stopa tudi v zeleno revolucijo."«
Na pragu zelene revolucije
Kitajski vladni aparat je, preden se je drugi teden avgusta umaknil na počitnice, sprejel dokument, s katerim okoljski sektor dviguje na raven ključnih industrij, na raven, ki je bila do zdaj rezervirana za industrijo jekla, farmacijo in za biotehnologijo, piše Spiegel.
Spodbuditi hoče izdelovalce energetsko varčnih in čistih elektrarn, povečati število avtomobilov in avtobusov na naravni utekočinjeni plin ter še naprej povečevati obseg vetrne in solarne energije in število nuklearnih elektrarn. Vlada naj bi to dosegla z davčnimi olajšavami, investicijami in neposredno finančno pomočjo, pa ne zaradi etičnih ali moralnih razlogov. Izračunali so namreč, da lahko z zeleno tehnologijo v prihodnjih treh letih zaslužijo 545 milijard dolarjev in da lahko zeleni sektor raste kar dvakrat hitreje od preostalih gospodarskih sektorjev.
3
