Medtem ko je gospodarstvo na stari celini še slabotno, na drugi strani luže ameriško gospodarstvo doživlja vzpon. Tudi varčevalci imajo dobiček zaradi slabotnega evra in gospodarskega vzpona v ZDA.
Na stari celini vlada obrestna oseka, ker skuša Evropska centralna banka (ECB) pod vodstvom Italijana Maria Draghija trg preplaviti z denarjem. Tako naj bi premagala deflacijo in ošibila evro. Draghi je zagotovil, da bo ECB v primeru upada konjunkture, ki bi lahko povzročil deflacijo, odgovoril z zajetnim nakupom državnih obveznic. Posledica povečanega nakupa bo padec vrednosti evra in padajoči donosi v evroobmočju, piše nemški tednik Focus.
FED počasi zmanjšuje denarno ekspanzijo
Na drugi strani se v ZDA obresti spet dvigajo. FED zavira tiskanje denarja, njegova šefica Janet Yellen pa nadaljuje postopno zmanjševanje nakupa državnih in hipotekarnih obveznic za deset odstotkov. Zdaj FED mesečno nakupi državne obveznice v višini 15 milijard dolarjev in hipotekarne obveznice v višini deset milijard dolarjev.
Nenavadno je, da se centralne banke tako različno obnašajo, pravi Jim Caron, upravljavec portfeljev pri finančnem podjetju Morgan Stanley. Tako je veliko manevrskega prostora za vlagatelje, ki lahko izigravajo eno centralna banko proti drugi. Priložnosti za dobitek so velike: do 600 odstotkov več donosa pri državnih obveznicah.
Vlagatelji se iz Evrope umikajo v ZDA
Zaradi večjega donosa se vlagatelji umikajo iz Evrope v ZDA. Poglejmo primerjavo med dolarsko in evrsko obveznico. Delno državna nemška banka Commerzbank vlagateljem ponuja desetletne dolarske obveznice s 5,71-odsotnim donosom, za evrske obveznice pa le 1,27-odstotni donos. Vlagatelj v dolarske obveznice lahko tako zasluži tudi 349 odstotkov več. Tudi dolarske obveznice, ki jih izdajajo podjetja, so desetkrat bolj donosne kot nemške zvezne obveznice.
Konjunktura v ZDA se že dolgo časa izboljšuje. Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju povečal za štiri odstotke, kar ZDA glede gospodarske rasti uvršča v zgornji razred med industrijskimi državami. Od najnižje točke recesije v prvem četrtletju 2009 se je ameriški realni BDP do prvega četrtletja 2014 povečal že za 10,7 odstotka. V evroobmočju se je realni BDP med letoma 2009 in 2014 povečal le za 3,2 odstotka.
Nad Evropo visi Demoklejev meč kriz v njeni soseščini
Evropa ima tudi smolo, ker jo je ukrajinska kriza bolj prizadela kot ZDA. Zaradi sankcij proti Rusiji se bo nemški izvoz v to državo zmanjšal za šest milijard evrov. Tudi številne druge mednarodne krize (na primer sirsko-iraška kriza) lahko po oceni ECB postanejo nevarne za nadaljnjo evropsko konjunkturo. Italijansko gospodarstvo, tretje največje v evroobmočju, je zdaj celo znova padlo v recesijo.
Guy Wagner, šef za naložbe v Banque de Luxembourg, opozarja: na poslovno ozračje v Evropi, zlasti v Nemčiji, ki predstavlja lokomotivo evropskega gospodarstva, zelo vplivajo naraščajoče napetosti med Zahodom in Rusijo.
Prednost imajo tudi ameriška podjetja: njihovi prihodki se večajo hitreje kot pri njihovih evropskih konkurentih. Prav tako je svojo vrednost povečal ameriški dolar: še maja lani je bil en evro 1,39 ameriškega dolarja, zdaj je manj kot 1,32. Tako malo kot še nikoli po novembru 2013.