Ponedeljek, 16. 11. 2020, 11.47
3 leta, 5 mesecev
Zaradi poročanja o koronavirusu ji grozi večletna zaporna kazen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,27
18
Kitajske oblasti so zaradi domnevno neustreznega poročanja o epidemiji koronavirusa, ki je lanskega decembra izbruhnila v mestu Wuhan, aretirale 37-letno novinarko Zhang Zhan, ker naj bi prek različnih spletnih platform v svet pošiljala lažne informacije o virusni bolezni. Če jo bo sodni sistem spoznal za krivo, ji grozi do pet let zapora. Zhangova sicer ni edina novinarka, ki je padla v nemilost kitajskega režima.
Nekdanjo odvetnico in zdajšnjo novinarko Zhang Zhan so kitajske oblasti aretirale pred šestimi meseci zaradi poročanja o epidemiji v mestu Wuhan, kjer je konec decembra novi koronavirus tudi prvič izbruhnil. 37-letnica trenutno prestaja pripor v Šanghaju, na podlagi obtožb o širjenju lažnih informacij pa ji zdaj grozi večletna zaporna kazen, poroča Guardian.
One more missing: Zhang Zhan pic.twitter.com/sm1DSBmK9d
— AC.FC (@uBeDefender) September 8, 2020
Odvzeli so ji pravno pomoč
Kot je razvidno iz zdaj objavljene obtožnice, ji tožilstvo očita "netenje prepirov in provociranje težav". Gre sicer za obtožbe, ki jih tamkajšnji sistem pogosto uporabi zoper kritike in aktiviste.
Kot je še razvidno iz dokumentov obtožnice, kjer je med drugim zapisano, da je Zhang Zhan prek družbenih platform WeChat, Twitter in YouTube širila lažne informacije, ji očitajo tudi dajanje intervjujev za tuje medije, v katerih je zlonamerno špekulirala o epidemiji covid-19. Na podlagi obtožb tožilstvo zahteva od štiri do pet let zaporne kazni.
Koronavirus je decembra lani izbruhnil v kitajskem mestu Wuhan, ki leži v provinci Hubei.
Mreža nevladnih organizacij kitajskih zagovornikov človekovih pravic pa je ob tem sporočila, da je Zhangova poročala o pridržanju drugih neodvisnih novinarjev in nadlegovanju družin žrtev, ki so zahtevale odgovornost za izbruh koronavirusa. Kot še poročajo, Zhangova gladovno stavka od septembra, odvzeli pa naj bi ji tudi pravno pomoč.
Novinarka se obtožb na svoj račun ne otepa prvič
Sicer pa to ni prvič, da se je novinarka znašla v navzkrižju s sodno vejo oblasti. Pod drobnogledom tamkajšnjega sodnega sistema je bila že v letih 2018 in 2019, ko je izrazila podporo hongkonškim protestnikom. Takrat so jo pridržali za več kot dva meseca in jo prisilili v psihiatrične preiskave.
Primer Zhangove pa ni osamljen, saj je le ena od številnih novinarjev, ki so bili letos aretirani zaradi poročanja o virusu. Oblasti so januarja pridržale novinarja Chen Qiushija, le mesec pozneje pa še novinarja Li Zehua, a je bil ta aprila izpuščen.
Organizacije za človekove pravice in številne pravne skupine izražajo velike premisleke glede pravičnosti kitajskega pravosodnega sistema, ki v približno 99 odstotkih izda obsodilno sodbo. Pogosto pa obtoženci tudi nimajo dostopa do polne in celovite pravne pomoči, poroča Guardian.
Kitajska med zadnjimi po neodvisnosti medijev
Da tamkajšnji režim ni naklonjen medijem, priča tudi lestvica Indexa glede svobode medijev, ki jo sestavlja neprofitna organizacija Novinarji brez meja (Reporters Without Borders, op. p.). Kitajska se je v letu 2020 uvrstila na 177. mesto od 180 vključenih držav. Za primerjavo, Slovenija je na 32. mestu od 180 držav.
Kitajski predsednik Ši Džinping
Kot so zapisali v organizaciji, je predsedniku Ši Džinpingu z uporabo nove tehnologije na Kitajskem uspelo vsiliti družbeni model, ki temelji na popolnem nadzoru novic in informacij ter spletnemu nadzoru državljanov. Kot dodajajo, so kitajski državni in zasebni mediji pod neposrednim nadzorom kitajske komunistične partije.
Po vsej državi je trenutno pridržanih več kot sto novinarjev in vplivnežev, režimu in kaznim pa se ne morejo izogniti niti državljani. V skladu s strožjimi predpisi o uporabi interneta si lahko s komentarji na družbenih omrežjih ali pod novicami prislužijo zaporno kazen.
18