Torek, 20. 10. 2020, 15.37
3 leta, 6 mesecev
Evropa tone v rdečih številkah, njim pa je uspelo nemogoče #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,53
19
Na Kitajskem je v nasprotju z Evropo epidemija novega koronavirusa trenutno relativno pod nadzorom.
Medtem ko Evropa v drugem valu pandemije novega koronavirusa zaostruje ukrepe in uvaja nova zaprtja posameznih gospodarskih dejavnosti, Kitajska, kjer so konec lanskega decembra zabeležili prve uradno potrjene primere okužbe z novim koronavirusom, spet raste. Zadnji gospodarski kazalniki so spodbudni, epidemija v državi z 1,4 milijarde prebivalcev pa je, medtem ko se Evropa s približno 741 milijoni prebivalcev duši v porastu novih okužb, bolj ali manj pod nadzorom. Kako je torej mogoče, da je Kitajski v boju z novim virusom uspelo tisto, kar je v tem trenutku za Evropo misija nemogoče?
Po medijih so pred dnevi zaokrožile novice, da kitajsko gospodarstvo kljub negotovim razmeram v svetu še vedno raste. V tretjem četrtletju letošnjega leta, ki ga je zaznamovala pandemija novega koronavirusa, je Kitajska dosegla 4,3-odstotno gospodarsko rast. Drugo največje gospodarstvo na svetu je iz recesije izšlo v letošnjem drugem četrtletju, ko se je BDP glede na enako obdobje lani okrepil za 3,2 odstotka.
Pred tem, natančneje od letošnjega januarja do marca, ko se je Kitajska borila z vrhuncem epidemije novega koronavirusa, se je njeno gospodarstvo skrčilo za 6,8 odstotka. Glede na zadnje podatke glavne motorje rasti predstavljajo izvoz, industrijska proizvodnja in domača potrošnja. Zadnja se spet krepi, v začetku tega meseca, ko so na Kitajskem zaznamovali teden nacionalnih praznikov, je znotraj države po podatkih kitajske vlade potovalo več kot 637 milijonov ljudi, ki so ustvarili za okoli 68,6 milijarde ameriških dolarjev prihodkov.
Prebivalci Kitajske za praznike množično potovali po državi.
Vsak korak ljudi je odvisen od barve kode
Številni Evropejci kitajski boj z novim virusom vidijo predvsem v luči stroge 76-dnevne karantene v enajstmilijonskem mestu Wuhan v osrednjem delu države, kjer so decembra lani uradno potrdili prve primere okužbe z novim koronavirusom na svetu. Čeprav so kitajske oblasti zaprtje gospodarskih dejavnosti in javnega življenja uvedle tudi v drugih mestih po državi, pa po poročanju CNN ljudje v omenjenih mestih vendarle niso bili podvrženi tako strogim ukrepom kot prebivalci Wuhana.
Zelene in rdeče kode so že od aprila stalnica tako imenovane nove realnosti, v kateri živi na stotine milijonov prebivalcev Kitajske.
Čeprav so bili prej omenjeni ukrepi uspešni pri zajezitvi nekaterih novih lokalnih izbruhov okužb, pa je Kitajska v boju proti novemu koronavirusu uspešna zlasti zato, ker je našla način, kako učinkovito nadzorovati gibanje ljudi in kako slediti novim okužbam. To jim je uspelo s pomočjo mobilnih aplikacij, natančneje s sistemom posebnih zdravstvenih QR-kod, ki temeljijo na barvah.
V primeru skenirane zelene kode lahko uporabnik vstopi v različne javne prostore, na primer v restavracije in lokale, na podzemno železnico, v poslovne prostore, trgovine in nakupovalna središča, v primeru skenirane rdeče kode pa vanje ne sme vstopiti. Zelene in rdeče kode so že od aprila stalnica tako imenovane nove realnosti, v kateri živi na stotine milijonov ljudi v državi, vsak njihov korak pa je odvisen od barve kode.
V manj kot tednu dni testirali skoraj deset milijonov ljudi
Gre za rigorozen ukrep, ki pa na drugi strani oblastem omogoča, da se na nove primere okužbe odzovejo izjemno hitro. Na podlagi zbranih podatkov o okužbah lahko regionalne oblasti odredijo zaprtje posameznega območja ali tam, kjer je potrebno, izvedejo množično testiranje na novi koronavirus. To se je pred kratkim zgodilo v mestu Čingdao na severovzhodu države, kjer so po novih 12 okužbah v samo štirih dneh testirali okoli deset milijonov ljudi. Ugotovili so, da je okužba izvirala od pristaniških delavcev.
V mestu Čingdao na severovzhodu države so zdravstveni delavci v samo štiri dneh na novi koronavirus testirali okoli deset milijonov ljudi.
Meje med posameznimi kitajskimi provincami in regijami, ki so bile pred pandemijo večinoma nevidne in praktično nepomembne, so v novi realnosti postale zelo nadzorovane. V primeru večjih izbruhov okužb je javni potniški promet omejen ali popolnoma ustavljen. Vstop v državo prek morja je prav tako zelo omejen, potniki so ob prihodu podvrženi strogim pravilom karantene.
K zajezitvi širjenja okužb prispevata tudi množična uporaba zaščitnih mask in spoštovanje higienskih ukrepov, kar pogosto nadzirajo predstavniki oblasti, samozaščitno vedenje pa na Kitajskem spodbujajo z množičnimi propagandnimi kampanjami. Izpolnjevanje ciljev, ki si jih v omenjenih kampanjah zada orjaški varnostni aparat države, je večinoma obvezno in ne temelji na prostovoljni odločitvi posameznika, se je pa izkazalo, da so te metode brez grožnje kaznovanja zelo učinkovite tudi v drugih azijskih državah.
V kolektivnem spominu je še živa epidemija sarsa
Uspešen boj Kitajske in drugih držav Vzhodne Azije, na primer Hongkonga, Južne Koreje, Japonske in Tajvana, proti virusu lahko pripišemo tudi drugačnemu odzivu populacije na pandemijo kot na primer v Evropi in ZDA. V kolektivnem spominu prebivalcev tega dela Azije je namreč še kako živa epidemija sarsa med letoma 2002 in 2004. Sars je bil sicer relativno redka bolezen, stopnja smrtnosti je bila pri slabih 8.500 potrjenih primerih enajstodstotna, vendar pa je kljub temu predstavljal grožnjo za javno zdravje.
V kolektivnem spominu prebivalcev Vzhodne Azije je še kako živa epidemija sarsa med letoma 2002 in 2004. Za sarsom je ob slabih 8.500 potrjenih primerih umrlo približno 800 ljudi. Zadnji primer omenjene bolezni so potrdili leta 2004.
Oblastem v omenjenih državah je zato ljudi veliko lažje nagovarjati k nošenju mask in drugim higienskim ukrepom, medtem ko je uporaba zaščitnih mask v Evropi in ZDA precej kontroverzna tema, pa čeprav maske potrjeno zmanjšajo možnost prenosa okužbe. Tudi zaradi epidemije sarsa so imele vzhodnoazijske države večinoma že pripravljene načrte, kako se boriti z izbruhi nalezljivih bolezni, medtem ko so Evropa in ZDA hitele s pripravo ukrepov.
Če so Kitajsko v mednarodni javnosti najprej močno kritizirali zaradi neprimernega odziva na izbruh epidemije covid-19 s tem, ko je podcenjevala resnost novega virusa in cenzurirala novice o novem koronavirusu, pa je država po tem, ko je virus uradni Peking prepoznal kot nacionalno grožnjo, ukrepala hitro in odločno, medtem ko so nekatere evropske države in ZDA z ukrepi omahovale še po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že razglasila pandemijo.
Misija nemogoče za Evropo
Kitajska je na drugi strani tudi po vrhuncu epidemije ostala osredotočena na potencialna nova žarišča okužb. Oblasti so si zadale cilj, da izsledijo in izolirajo vsako okužbo, ki jo zaznajo prek QR-kod, mobilnih aplikacij za sledenje in drugih oblik državnega sistema nadzora, ki je sicer, ko gre za življenja ljudi, pogosto precej vsiljiv in nadležen. Za podobne ukrepe so se sicer odločili tudi v drugih državah v soseščini, na primer v Južni Koreji in Hongkongu, ki kot nekdanja britanska kolonija predstavlja del Kitajske.
Sledenje okužbam je medtem v Evropi še precej v povojih, v nekaterih državah še vedno izvedejo tudi relativno malo testiranj. Ob tem velja omeniti, da so bile meje med evropskimi državami kljub pandemiji v poletnih mesecih relativno odprte, turiste pa se je med poletno sezono krivilo za posamezne izbruhe okužb. Čeprav so bile nekatere azijske države uspešne pri zajezitvi okužb, pa je Evropa še daleč od posnemanja omenjenih modelov.
Kitajske oblasti so si zadale cilj, da izsledijo in izolirajo vsako okužbo, ki jo zaznajo prek QR-kod, mobilnih aplikacij za sledenje in drugih oblik državnega sistema nadzora, ki je sicer, ko gre za življenja ljudi, pogosto precej vsiljiv in nadležen.
Da celotna globalna skupnost mentalno in fizično ni pripravljena na uvedbo ukrepov, ki so jih na Kitajskem uporabili za zajezitev epidemije covid-19, so že februarja letos v enem od poročil poudarili predstavniki WHO: "Bistvo teh ukrepov so skrajno proaktiven nadzor, da se nemudoma zazna primere ter zelo hitro odredi diagnozo in izolacijo, rigorozno sledenje in karantena za bližnje stike ter izjemno visoka stopnja razumevanja in sprejemanja teh ukrepov." To pa v tem trenutku za Evropo predstavlja misijo nemogoče.
V Vzhodni Aziji bistveno manj okužb in smrti kot na zahodu Evrope
Na stari celini so zaradi pandemije po zadnjih podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa najbolj prizadete naslednje države: Španija, Francija in Velika Britanija. V Španiji s 47 milijoni prebivalcev so do zdaj skupaj potrdili 974.449 primerov okužbe in 33.992 smrtnih žrtev bolezni covid-19. V Franciji s 67 milijoni prebivalcev so skupaj potrdili 952.600 okužb, umrlo je 33.647 bolnikov s covid-19. V Veliki Britaniji s skoraj 69 milijoni prebivalcev so medtem do zdaj potrdili 744.212 okužb, za covid-19 pa je umrlo 43.816 ljudi.
Za primerjavo, na Kitajskem, kjer živi približno 1,4 milijarde ljudi, so do zdaj skupaj potrdili 91.006 primerov okužbe z novim koronavirusom, za boleznijo covid-19 pa je skupaj umrlo 4.739 ljudi. Na Japonskem, kjer živi dobrih 126 milijonov ljudi, so skupaj potrdili le malenkost več okužb, in sicer 93.833. Za boleznijo covid-19 je v tej državi skupaj umrlo 1.678 ljudi. V Južni Koreji z dobrimi 51 milijoni prebivalcev so potrdili 25.333 okužb, za covid-19 pa je umrlo 447 ljudi.
Na Kitajskem so v ponedeljek uradno potrdili 19 novih primerov okužbe, medtem ko so v nedeljo in soboto poročali o 13 novih okužbah. Po podatkih kitajskega nacionalne komisije za zdravje je šlo pri vseh omenjenih novih okužbah za uvožene primere iz tujine. Poleg 19 potrjenih primerov okužbe so v ponedeljek poročali še o 24 asimptomatskih okužbah, vse naj bi prav tako izvirale iz tujine. Pri tem ni znano, koliko testiranj na novi koronavirus dnevno opravijo v državi.
19