V drugem krogu francoskih predsedniških volitev, ki bodo 7. maja, se bo odločalo ne samo o prihodnosti Francije, ampak tudi o prihodnosti evra in Evropske unije. Poglejmo, zakaj.
Kot so napovedovale javnomnenjske ankete, sta se v drugi krog predsedniških volitev uvrstila levosredinski liberalec Emmanuel Macron in nacionalistka Marine Le Pen. Po 96 odstotkih preštetih glasov je Macron dobil 23,9 odstotka, Le Penova pa 21,4 odstotka glasov.
Francozi bodo tako zdaj odločali med nekdanjim gospodarskim ministrom v socialistični vladi Macronom, ki zagovarja evro in obstoj Evropske unije, ter Le Penovo, ki je naklonjena izstopu iz evroobmočja, napoveduje referendum o Evropski uniji ter zagovarja zaostritev zakonodaje o priseljevanju in protekcionizem.
Javnomnenjske ankete, ki so se vsaj v prvem krogu izkazale za več ali manj pravilne, v drugem krogu napovedujejo lahko in prepričljivo Macronovo zmago. Ta naj bi dobil med 60,5 do 67 odstotkov glasov, Le Penova pa od 33 do 39,5 odstotka glasov.
Je mladi Emmanuel Macron na zanesljivi poti v Elizejsko palačo?
Mladi Macron, ki šteje 39 let, je nekakšen nov obraz na francoski način. Čeprav je bil v mladosti, ko še ni zajadral v bančništvo, tri leta član socialistične stranke, ni do zdaj nikoli sodeloval kot kandidat na kakšnih volitvah.
Že v prvem poskusu, ko na volitvah kandidira za politično funkcijo, mu torej lahko uspe veliki met, o katerem številni francoski politiki lahko samo sanjajo – vstop v Elizejsko palačo.
Lahko Marine Le Pen v drugem krogu 7. maja preseneti?
Macron, ki se razglaša za liberalca in levičarja, je v veliki meri nepopisan list. Med letoma 2014 in 2016 je bil gospodarski minister v socialistični vladi, kjer si je prizadeval za uvedbo protržnih reform.
Leta 2016 je ustanovil lastno stranko En Marche! (sl. Naprej). Da je kratica stranke EM enaka začetnicam njegovega imena in priimka, ni naključje. En Marche! bi lahko tako poljubno prevedli tudi kot Stranka Emmanuela Macrona.
Le Penovi je letos uspel veliki met, ki ji ni uspel pred petimi leti, to je preboj v drugi krog. To je tudi rezultat ogorčenja Francozov nad nizom terorističnih napadov, ki so jih v zadnjem času izvedli islamski skrajneži.
Še januarja letos se je zdelo, da je Francois Fillon, ki je ponujal katoliški konservativizem, zavračanje multikulturnosti, boj proti islamskemu radikalizmu in tržne reforme v slogu Margaret Thatcher, na poti v Elizejsko palačo. Zdaj pa se mora soočiti z grenkim porazom. V drugem krogu bo Fillon podprl Macrona.
Če sta Macron in Le Penova zmagovalca prvega kroga, pa je veliki poraženec kandidat neogolističnih republikancev Francois Fillon, ki je bil še pred meseci največji favorit za zmago, zdaj pa se je uvrstil šele na tretje mesto z 19,9 odstotka glasov.
To je v veliki meri posledica izbruha afere Penelopegate o fiktivni zaposlitvi njegove žene. A vprašanje je tudi, kako priljubljene so pri Francozih, ki so že tradicionalno naklonjeni veliki vlogi države, njegove zamisli o liberalnih tržnih reformah v slogu Margaret Thatcher. Fillonov neuspeh je resno svarilo francoskim konservativcem, ki se jim tokrat po nekaj desetletjih ni uspelo uvrstiti v drugi krog predsedniških volitev.
Benoit Hamon za razliko od Fillona ni nikoli veljal za favorita volitev. A peto mesto je kljub temu za kandidata socialistov velik neuspeh. Hamon bo v drugem krogu podprl Macrona.
Predsedniške volitve so velik poraz tudi za francoske socialiste, saj je njihov kandidat Benoit Hamon dobil skromnih 6,4 odstotka glasov in se je uvrstil šele na peto mesto.
A na račun padca socialistov se je povzpel Jean-Luc Melenchon, kandidat radikalne levice in komunistov, združenih v zvezi strank Nepokorjena Francija. Melenchon je dobil 19,5 odstotka glasov, kar je 8,4 odstotne točke več kot leta 2012, ko je prvič kandidiral za predsednika Francije.
Pred drugim krogom volitev Melenchon, ki se glede nekaterih vprašanj strinja z Le Penovo (evro, umik sankcij proti Rusiji ...), za zdaj ni podprl niti Macrona niti Le Penove. Kot je pojasnil, bo pred drugim krogom 450 tisoč posameznikov, ki so podprli njegovo kandidaturo, povprašal glede obeh prvouvrščenih kandidatih in rezultat javno objavil.
Jean-Luc Melenchon (na fotografiji nasmejani mož z očali, obkrožen z novinarji in fotografi) je po svoje največje presenečenje prvega kroga volitev, saj je bil po anketah pred tedni šele na petem mestu, zdaj pa bi mu skoraj uspel preboj v drugi krog. Sta njegov uspeh in Hamonov poraz napoved, da bo tudi v Franciji tako kot v Grčiji radikalna levica potisnila zmerno levico na obrobje?
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.