Sreda, 5. 4. 2017, 6.11
7 let, 1 mesec
Zadnje odštevanje pred usodnimi francoskimi volitvami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,38
1
V Franciji je bilo v torek zvečer drugo soočenje kandidatov za predsednika Francije. Kar tretjina francoskih volivcev je pred prvim krogom volitev, ki bodo 23. aprila, še vedno neodločenih.
Za razliko od prvega soočenja, v katerem je sodelovalo le pet največjih kandidatov (desna Marine Le Pen, levosredinski Emmanuel Macron, konservativec Francoise Fillon, socialist Benoit Hamon in levi radikalec Jean-Luc Melenchon), je tokrat sodelovalo vseh 11 kandidatov.
- Je zaradi Wildersovega poraza konec upanja za Le Penovo?
- To so volitve, ki lahko pokopljejo Evropsko unijo
Torej še:
- Nicolas Dupont-Aignan (levica)
- Jacques Cheminade (levica)
- Philippe Poutou (levica)
- Nathalie Arthaud (levica)
- Francois Asselineau (desnica)
- Jean Lassalle (sredina)
V soočenju je imel vsak kandidat na voljo 15 minut, vprašanja pa so bila omejena na tri teme - kako ustvarjati službe, kako zaščititi Francijo in kandidatova vizija francoskega socialnega modela.
Kaj so povedali štirje veliki
Poglejmo, kaj so v soočenju povedali štirje najmočnejši kandidati, ki so tudi na vrhu javnomnenjskih lestvic – Le Pen, Macron, Fillon in Hamon.
Marine Le Pen
Le Pen je na soočenju zagovarjala gospodarski patriotizem in tako imenovani inteligentni protekcionizem, ki bo ščitil domačo proizvodnjo. Pri tem je med drugim dala primer Švice in Južne Koreje, ki imata visoke carine za uvoz kmetijskih pridelkov. Podprla je tudi izvedbo referenduma o članstvu Francije v EU.
Glede boja proti islamskemu terorizmu je dejala, da mora Francija spet vzpostaviti nadzor na svojih mejah, saj je v begunskem valu prišlo tudi veliko teroristov, ki so odgovorni za pokol v pariškem Bataclanu novembra 2015. Francija mora nameniti več denarja za vojsko in policijo, še meni Le Penova, ki je prepričana, da je Francija postala nekakšna "džihadistična univerza".
48-letna Marine Le Pen je voditeljica protipriseljenske Nacionalne fronte. Zagovarja izstop Francije iz evra in reformo EU, strog nadzor na mejah in omejevanje priseljevanja v Francijo. Je za sodelovanje z Rusijo v boju proti islamskemu radikalizmu. Nasprotuje islamizaciji Francije.
Emmanuel Macron
Macron zagovarja reforme in poudarja, da so podjetja in podjetniki tisti, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Zagovarja deregulacijo francoskega gospodarstva, digitalizacijo, izobraževanje brezposelnih. Njegov cilj je sedemodstotna brezposelnost, kot jo je imela Francija leta 2007.
Glede Evrope je dejal, da ni naiven Evropejec. Je za reforme, a s konstruktivnim dialogom. Opozarja, da na primer Francija 40 odstotkov mleka, sadja in zelenjave izvozi v druge evropske države.
39-letni Emmanuel Macron je nekakšna francoska verzija novega obraza v politiki, saj so to njegove prve volitve. Je nekdanji član socialistične stranke in nekdanji bankir, ki je postal milijonar. Bil je gospodarski minister v socialistični vladi in zagovarja tržno usmerjene reforme, tudi odpravo 35-urnega tedenskega delovnika.
Francois Fillon
Fillon je na začetku poudaril, da je Francija v vojni in da bo kot vrhovnih poveljnik vojske zaščitil Francoze pred islamskim ekstremizmom. Želi, da bi Francija v desetih letih postala najmočnejša evropska država.
Opozoril je, da ima Francija visok javni dolg in 10-odstotno brezposelnost, Nemčija, na primer, le 3,9-odstotno. Zagovarja znižanje davkov, kar bi podjetjem omogočilo vlaganje v tehnološki razvoj.
Je za suvereno Evropo, ki je zagotovilo tudi za francosko nacionalno suverenost, ter za močan evro, ki se bo kosal z ameriškim dolarjem in kitajskim juanom.
Glede terorizma je dejal, da Francija ni svetovni policist, a mora biti del mednarodne koalicije proti islamskemu radikalizmu. Islamska država je zanj totalitarna grožnja.
63-letni Francois Fillon je izkušen politik, saj je bil dolgoletni poslanec in francoski premier. Do izbruha afere Penelopegate (fiktivno plačevanje njegove žene Penelope iz javnih sredstev, op. p.) je bil najbolj priljubljen predsedniški kandidat. Zagovarja tržne reforme v slogu nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher. Je katoliški konservativec in nasprotnik multikulturne družbe.
Benoit Hamon
Hamon je napovedal, da bo v primeru izvolitve v naslednjih petih letih ustvaril milijon novih delovnih mest. To bo skušal doseči tudi z uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka, ki bo okrepil kupno moč Francozov in s tem spodbudil francosko gospodarsko rast. Je tudi proti varčevalni politiki, ki jo narekuje Nemčija.
Glede boja proti terorizmu je dejal, da ni čudežnih, hitrih rešitev. Najpomembnejše se mu zdi, da Francozi ostanejo združeni. Kot pravi, je Rusija dokaz, da tudi v državah, kjer ni tako velikih državljanskih svoboščin in je velik nadzor države, prihaja do terorističnih napadov. Napovedal je tudi dvig obrambnega proračuna na dva odstotka BDP.
49-letni Benoit Hamon je nekdanji socialistični minister za izobraževanje, ki občuduje Bernieja Sandersa. Zagovarja uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka do 750 evrov na mesec, obdavčitev robotov in legalizacijo uživanja marihuane. Zagovarja evtanazijo in 35-urni tedenski delovnik oziroma še manjšega, če bo delavec dobil nadomestilo za ure, ko ne bo opravljal dela.
Po zadnjih anketah v prvem krogu najbolje kaže Macronu in Le Penovi. Za prvega bi glasovalo od 24 do 26 odstotkov, za drugo od 25 do 26 odstotkov volivcev. Fillonu so namerili od 17 do 20 odstotkov.
Macron proti Le Penovi
Če se bosta v drugem krogu pomerila Macron in Le Penova, bo po napovedih zlahka zmagal prvi. Po za Le Penovi najbolj ugodni anketi bi Macron dobil 60 odstotkov, Le Penova pa 40 odstotkov glasov. Po drugih anketah je Macronova prednost še malce večja.
Fillon proti Le Penovi
Le Penovi po anketah slabo kaže tudi v primeru, če se bo v drugem krogu spopadla s Fillonom. Res pa je, da zaostanek ni tako velik kot pri merjenju moči z Macronom. Po najbolj ugodni anketi bi namreč Le Penova dobila 47 odstotkov, Fillon pa 53 odstotkov.
Macron proti Fillonu
V primeru, da bi se v drugem krogu pomerila Macron in Fillon, bi za nekdanjega socialističnega ministra glasovalo kar 66 odstotkov volivcev, za nekdanjega konservativnega premierja pa le 34 odstotkov.
1