Začetek vrha EU v znamenju razlik med Francijo in Nemčijo

Medtem ko Pariz izpostavlja, da mora biti enoten bančni nadzor vzpostavljen do konca leta, v Berlinu poudarjajo, da je kakovost pomembnejša od hitrosti, ter izpostavljajo potrebo po krepitvi proračunskega nadzora. V Atenah je med splošno stavko zaradi varčevalnih ukrepov izbruhnilo nasilje, prošnja Madrida za pomoč visi v zraku, voditelji članic unije pa bodo v Bruslju v kriznem zatišju razpravljali o reformi območja evra.

Merklova in Hollande utrdila okope Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta z izjavami pred zasedanjem utrdila okope. Hollande želi potrditev cilja za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora do konca leta, Merklova pa več nadzora nad nacionalnimi proračuni.

Nemška kanclerka je pred prihodom v Bruselj v bundestagu poudarila, da bi moral evropski super komisar za denarne in gospodarske zadeve imeti pravico veta na nacionalne proračune, če bi ti kršili evropska pravila.

Cilj tega vrha niso odločitve o "proračunski uniji", temveč o bančni uniji, je na to odvrnil Hollande. "Edina odločitev, ki jo moramo sprejeti oziroma potrditi, je to, da bo bančna unija, konkretno njena prva faza, bančni nadzor, vzpostavljena do konca leta," je izpostavil.

Nemško stališče, da z vzpostavljanjem bančnega nadzora ne bi smeli hiteti, podpirajo članice območja evra z najvišjo bonitetno oceno, razen Francije, ki vodi nasprotni tabor, v katerem je tudi Slovenija.

"Časa ni veliko. Vidimo, kakšne so razmere v bančnem sektorju, v številnih državah, žal tudi v Sloveniji, zato so potrebne hitre odločitve," je ob prihodu dejal premier Janez Janša.

Trenja med članicami z in brez evra Poleg tega, da ni enotnosti v območju evra, obstajajo tudi trenja med članicami z in brez evra. Veliko Britanijo, Švedsko in druge članice brez evra namreč skrbi, da bi enoten bančni nadzornik za območje evra posegal v njihove pristojnosti.

Tokratni vrh bo sicer prinesel predvsem usmeritve, odločitve pa se pričakujejo decembra. Neznank je še veliko, "vprašanj je več kot odgovorov, smo sredi procesa, ki pa gre v pravo smer", ocenjujejo evropski diplomatski viri. Glavna tema tokratnega vrha je poglabljanje evropske integracije na temelju štirih stebrov: bančne in fiskalne unije ter krepitve ekonomske in politične unije.

V ospredju še dve ideji Poleg bančnega nadzora sta v ospredju še dve ideji, ki predstavljata koncept korenčka in palice: na eni strani evrski proračun ali fiskalni sklad, ki naj bi članicam območja evra pomagal pri izvedbi reform, ter na drugi strani individualne pogodbe o reformah ter krepitev vloge evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve.

A ti ideji sta še v plenicah. Največ, kar se v povezavi s tem pričakuje od tega vrha, je, da bo prižgal zeleno luč za njuno podrobno preučitev do decembrskega srečanja voditeljev, ko se obeta podroben kažipot do "prave" ekonomske in monetarne unije.

Ideji o super komisarju, ki jo odločno zagovarja Nemčija, sicer niso vsi naklonjeni. Avstrijski kancler Werner Faymann na primer meni, da bi se morala EU namesto na super komisarja osredotočiti na "prave ukrepe za boj proti brezposelnosti, predvsem med mladimi".

Britanski premier David Cameron je ob prihodu na vrh ponovil svojo mantro - če ne bo pospravila po območju evra, Evropa tvega, da jo bo v globalni tekmi za konkurenčnost preostali svet odrinil na stranski tir.