Vrhovno sodišče Trumpu otežilo izgon priseljencev

Vrhovno sodišče je odločalo o pritožbi vlade v primeru Filipinca Jamesa Dimaya. Liberalno prizivno sodišče v San Franciscu je že razveljavilo sporno določilo zakona o priseljevanju, vrhovno sodišče pa je pritožbo dobilo na mizo že lani, še preden je bil imenovan Gorsuch.

Po smrti konservativne ikone Antonina Scalia je bilo le osem vrhovnih sodnikov in leta 2017 je bil izid odločanja v primeru štiri proti štiri. Po potrditvi Gorsucha je vrhovno sodišče primer znova vzelo v obravnavo in Trumpova vlada je zaradi Gorsuchove konservativne pravne ideologije pričakovala zmago.

Dimaya se je v ZDA zakonito priselil leta 1992, ko je bil star 13 let. V Kaliforniji so ga aretirali zaradi dveh vlomov, glede katerih se ni izrekel o krivdi ali nedolžnosti. Kalifornija ga je pustila pri miru, zvezna vlada pa je začela postopek izgona z utemeljitvijo, da je vlom nasilni zločin.

Zvezna imigracijska zakonodaja določa, da se lahko vsakega priseljenca pospešeno izžene iz ZDA, če je bil spoznan za krivega nasilnega zločina. Odvetniki Dimaya so trdili, da je opredelitev zločina nasilja v zakonu preveč ohlapna in z njimi se je strinjalo najprej prizivno sodišče San Francisca, sedaj pa še vrhovno sodišče.

Odločitev večine je napisala sodnica Elena Kagan, ki je opozorila, da je vrhovno sodišče že leta 2015 imelo pred seboj podoben primer, čeprav ne imigracijski. Sodišče je takrat razveljavilo določila zakona, ki nalaga sodnikom veliko višje kazni za tiste, ki so ponovili kaznivo dejanje kot pa tiste, ki so zakon prvič prekršili.