Janez Janša
Četrtek, 1. 10. 2020, 21.59
4 leta, 2 meseca
Vrh EU še brez dogovora glede Turčije in sankcij proti Minsku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Slovenski premier Janez Janša, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in avstrijski kancler Sebastian Kurz ob začetku vrha v Bruslju.
Voditelji članic EU po več urah razprav v Bruslju še niso uspeli zagotoviti premika pri reševanju zapleta zaradi ciprske blokade sankcij proti režimu v Minsku. V Nikoziji v zameno zahtevajo sankcije proti Turčiji zaradi vrtanja v ciprski izključni gospodarski coni. Preboja ni na vidiku, napoveduje se dolgo zasedanje.
Slovenski premier Janez Janša je zvečer tvitnil, da Turčija mora ustaviti enostranske dejavnosti iskanja nafte in plina ter kršenje suverenih pravic Cipra in Grčije, da je treba vsa razhajanja rešiti z dialogom in v skladu z mednarodnim pravom ter da mora EU uporabiti vse razpoložljive instrumente v podporo Grčiji in Cipru.
🇹🇷 must stop unilateral hydrocarbon exploration activities and violations of the sovereign rights of the Republic of Cyprus 🇨🇾 and Greece 🇬🇷. All differences must be resolved through dialogue, in accordance with int. law. EU has to use all available instruments supporting 🇬🇷 🇨🇾
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 1, 2020
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob začetku zasedanja spremenil vrstni red tem in predlagal, da se voditelji takoj lotijo vprašanja razmer v vzhodnem Sredozemlju in Belorusije. Po prvotnih načrtih bi se moral vrh začeti z razpravo o odnosih s Kitajsko.
Vsi dosedanji osnutki sklepov o odnosih s Turčijo so za Grčijo in za Ciper, ki zahteva odločitev o sankcijah proti Turčiji, premehki. Sklepi tako za zdaj ostajajo neusklajeni. Poleg Grčije in Cipra se za sankcije zavzema tudi Avstrija, a preostali dajejo prednost dialogu.
Nemška kanclerka Angela Merkel je izpostavila potrebo po diplomatski rešitvi ter opozorila, da so odnosi s Turčijo, ki je tudi članica zveze Nato in pomembna partnerica pri soočanju z migracijskimi izzivi, zelo kompleksni.
Predsednik Evropskega sveta je skupno zasedanje za dlje časa prekinil. Michel, Merklova in francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi se bili v času premora sestali z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom in ciprskim predsednikom Nikosom Anastasiadesom.
Voditelji so po dolgem premoru pred nekaj minutami nadaljevali skupno zasedanje z večerjo, ki se po besedah Michelovega govorca Barenda Leytsa začenja z razpravo o razmerah v Gorskem Karabahu in zastrupitvijo Alekseja Navalnega.
Janša pričakuje enotno solidarnost z Grčijo in Ciprom ter Belorusi
Premier Janša je ob prihodu na vrh EU izrazil pričakovanje, da bodo voditelji sposobni popolnoma enotno izraziti solidarnost z Grčijo in Ciprom ter z državljani Belorusije. Pričakuje tudi enotnost pri redefiniciji politike do Kitajske s ciljem bolj povezanega, odločnega in učinkovitega delovanja Evrope. Voditelje čaka precej zahtevnih odločitev, je še izpostavil Janša in izrazil prepričanje, da bodo izzivom kos.
Ciper blokira sprejetje sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji, ki se načrtujejo od sredine avgusta. Na trenutno predvidenem kazenskem seznamu naj bi bilo okoli 40 imen, odprta pa je tudi razprava, ali nanj uvrstiti Aleksandra Lukašenka.
V Nikoziji, ki ima sicer tradicionalno dobre odnose z Rusijo, največjo podpornico dolgoletnega beloruskega voditelja Lukašenka, podporo tem sankcijam pogojujejo s sankcijami proti Turčiji zaradi vrtanja v ciprski izključni gospodarski coni.
Že tako napete odnose z najstarejšo kandidatko za članstvo v uniji so močno zaostrile raziskave morskega dna, s katerimi želi Turčija najti nafto in plin. Turčija trdi, da raziskuje v svojem epikontinentalnem pasu, Grčija in Ciper pa, da posega v njuni izključni gospodarski coni.
Ob zastoju pri sprejemanju sankcij zaradi ciprske blokade mnogi svarijo, da je na kocki verodostojnost EU. Tudi litovski predsednik Gitanas Nauseda je bil danes oster zaradi nezmožnosti unije, da uvede sankcije proti režimu v Minsku.
