Vrh EU potrdil začetek pristopnih pogajanj s Srbijo

Voditelji so pozdravili prevzem evra v Latviji s 1. januarjem 2014 in ji čestitali za izpolnitev maastrichtskih meril, je tvitnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Članica unije lahko namreč skupno evropsko valuto uvede, če izpolnjuje štiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne valutne tečaje in nizko raven obrestnih mer.

Dokončna odločitev šele julija Dokončno odločitev bodo sicer julija sprejeli finančni ministri EU. V bistvu bo šlo za dve ločeni odločitvi - o vstopu Latvije v območje evra in o nepreklicni določitvi tečaja, po katerem bo evro zamenjal lats.

V območju evra je 17 članic unije in okoli 330 milijonov ljudi. Leta 1999 so ga uvedle Nemčija, Francija, Italija, Španija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Finska, Avstrija, Portugalska in Irska, leta 2001 še Grčija. Nato se je območju evra januarja 2007 kot prva med novinkami iz širitvenega vala leta 2004 pridružila Slovenija, leto pozneje sta sledila Ciper in Malta, leta 2009 Slovaška in leta 2011 Estonija.

Širitev območja evra kot znamenje zaupanja v evro Nova širitev območja evra je znamenje zaupanja v evro in še en dokaz, da so se tisti, ki so napovedovali razpad območja evra, motili, poudarja evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ob koncu prvega dne vrha EU-ja povedal, da boj proti brezposelnosti mladih ni misija nemogoče. Sprejeli smo niz odločitev, ki mladim lahko prinesejo in tudi bodo prinesle službe, je poudaril Van Rompuy. V okviru pobude za zaposlovanje mladih bo na voljo osem milijard evrov, ne le šest.

Voditelji so februarja v dogovoru o proračunu 2014–2020 za zaposlovanje mladih sicer rezervirali šest milijard evrov, a bo mogoče s prožnostjo pri porabi evropskega denarja, dogovorjeno v pogajanjih z Evropskim parlamentom, za brezposelne mlade dejansko nameniti občutno več – najmanj osem milijard evrov, je pojasnil Van Rompuy. Poleg tega bo poraba sredstev iz sklada za zaposlovanje mladih osredotočena na prvi dve leti, torej na leti 2014 in 2015.

Več shem jamstev za mlade Članice bodo tako pospešile priprave shem jamstev za mlade, s katerimi naj bi mlajšim od 25 let v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje, zagotovile kakovostno zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Sredstva iz evropskega sklada za boj proti brezposelnosti mladih bodo na voljo regijam, ki so imele leta 2012 več kot 25-odstotno brezposelnost mladih.

Revnejša slovenska regija, Vzhodna Slovenija, tega merila ne izpolnjuje, vendar so slovenski pogajalci vztrajali, da bi do teh sredstev kljub temu morala biti upravičena, saj je imela Slovenija lani med vsemi članicami Unije največjo rast brezposelnosti. S tem argumentom si je Slovenija uspela izboriti, da je v osnutku sklepov vrha EU-ja izrecno omenjeno, da se je brezposelnost mladih v državi lani povečala za več kot 30 odstotkov in da bo zato tudi Vzhodna Slovenija lahko porabljala omenjena evropska sredstva.

"Glede na to, da se je brezposelnost mladih v Sloveniji leta 2012 povečala za več kot 30 odstotkov, bo tudi regija Vzhodna Slovenija, kjer je bila brezposelnost mladih leta 2012 več kot 20-odstotna, porabljala sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih," piše v opombi v osnutku sklepov vrha EU-ja.

Govorili tudi o malih in srednjih podjetjih Druga ključna tema tokratne razprave je bilo financiranje gospodarstva, predvsem malih in srednjih podjetij, ki so največji delodajalci, a imajo največje težave zaradi kreditnega krča, je poudaril predsednik Evropskega sveta. Da bi rešila to težavo, bo Unija še bolj aktivirala Evropsko investicijsko banko, tako da bo mogoče njeno nedavno krepitev z desetimi milijardami evrov čim bolje izkoristiti za pomoč malim in srednjim podjetjem, je pojasnil.

Slovenija prejela devet priporočil Vrh je tudi potrdil priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje članic, ki jih je Evropska komisija objavila 29. maja. Vodja komisije Jose Manuel Barroso je ob tem vnovič pozval članice, naj pospešijo izvajanje reform. Slovenija je dobila iz Bruslja devet priporočil. Ključni sta opozorili glede sanacije bančnega sistema in privatizacije, druga priporočila pa se nanašajo na krepitev stabilnosti javnih financ ter nadaljnje reforme trga dela, pokojninskega sistema, sodstva in poslovnega okolja.