Golob na vrhu EU ne pričakuje presenečenj glede podelitve statusa kandidatke BiH

"Nobenih presenečenj ne bo," je glede podelitve statusa kandidatke Bosni in Hercegovini pred zasedanjem povedal Golob. Na junijskem vrhu se je premier zavzel za to, da bi kandidatski status BiH podelili že tedaj, a so voditelji zgolj izrazili pripravljenost, da to storijo. "Takrat je bilo vse skupaj videti kot iluzija, danes pa je to realnost," je danes povedal Golob in dodal, da ni nič nemogoče, če najdeš pravi trenutek in argumente.

Prošnjo za članstvo so vložili februarja 2016

Voditelji EU se bodo danes sestali na vrhu v Bruslju, kjer bodo po pričakovanjih podelili kandidatski status Bosni in Hercegovini. Pri tem bodo predvidoma podprli sklepe torkovega zasedanja ministrov za evropske zadeve, ki so ob pozivu k podelitvi statusa poudarili, da mora BiH sprejeti ukrepe, opredeljene v priporočilu Evropske komisije. Gre za ukrepe na področjih vladavine prava, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravljanja migracij in temeljnih pravic.

Države članice tako sledijo oktobrskemu predlogu Evropske komisije, da se BiH podeli status kandidatke. Ta zahodnobalkanska država je prošnjo za članstvo vložila februarja 2016.

V ospredju ruska agresija na Ukrajino in energetska draginja

V ospredju današnjega vrha bosta sicer ruska agresija na Ukrajino in spopadanje z energetsko draginjo. Pri tem se ne bodo mogli izogniti razpravi o omejevanju cen plina, potem ko ministrom za energetiko v torek ni uspelo doseči dogovora.

Kot je v vabilu voditeljem na vrh, ki bo tokrat izjemoma potekal zgolj en dan, zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, so se razmere na področju energetike letos močno spremenile. Zato je jasno, da je treba ukrepati skupaj. "Zagotavljanje varnosti oskrbe ter zmanjševanje cen za naše državljane in podjetja ostaja naša prednostna naloga," je poudaril. Napovedal je, da bodo pregledali napredek od oktobrskega zasedanja Evropskega sveta. Tedaj so se med drugim zavzeli za vzpostavitev začasnega dinamičnega cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom, da bi takoj omejili pretirane cene tega energenta.

Novice Ministri EU brez dogovora o omejevanju cen plina

Evropska komisija je nato sredi novembra predstavila predlog mehanizma za omejevanje cen, v skladu s katerim bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih. Razlika glede na globalne trge bi morala znašati 58 evrov ali več.

Ministri za energetiko še brez dogovora

Ministri držav članic, pristojni za energetiko, so se v torek sestali že drugič od predstavitve predloga, a jim še ni uspelo doseči dogovora. Kot je po torkovem srečanju povedal slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer, pa so že zelo blizu.

Nesoglasja ostajajo predvsem glede vrednosti parametrov, pri katerih bi se mehanizem sprožil, so pojasnili pri češkem predsedstvu Svetu EU. Njihov zadnji kompromisni predlog predvideva, da bi se mehanizem sprožil, ko bi cena plina tri dni presegala določeno vrednost, razlika med ceno na TTF in globalnimi cenami pa bi bila tri dni višja od 35 evrov.

Slovenija po Kumrovih besedah meni, da je dogovor glede zgornje omejitve mogoče najti na območju med 160 in 220 evri na megavatno uro. Strinja se s pogojem, da bi morala razlika glede na globalne trge znašati 35 evrov.

"Verjamem, da bo čez dva dni Evropski svet dal dodatne, bolj ozke usmeritve, ki jih bomo morali mi seveda upoštevati pri končnem dogovoru v ponedeljek," je še povedal minister. Izrazil je prepričanje, da bo dogovor prihodnji ponedeljek dosežen.

Novice Golob pred evropskimi poslanci: pohvale in kritike

Premier Robert Golob, ki se bo udeležil vrha, je v torek v nagovoru v Evropskem parlamentu poudaril, da je ta teden ključen za to, ali bomo pravilno naslovili vprašanje visokih cen energije. Po njegovem mnenju mora EU sprejeti regulatorne spremembe, ker zdaj trg ne deluje.

Michel je v pismu voditeljem napovedal, da bodo govorili tudi o izzivih, ki EU na področju energetike čakajo v prihodnjem letu. "Eden od najpomembnejših mejnikov prihodnjega leta bo reforma trga elektrike, ki naj jo komisija predstavi čim prej," je zapisal.

V središču vrha tudi posledice ruske agresije na Ukrajino

Visoke cene energije, s katerimi se spopada Evropa, so predvsem posledica ruske agresije na Ukrajino, ki bo tudi tokrat v središču zasedanja voditeljev članic Unije.

Osredotočili se bodo na nadaljnjo humanitarno pomoč Ukrajini, kjer je v zadnjih mesecih tarča napadov energetska in druga kritična infrastruktura. Govorili pa bodo tudi o tem, kako zagotoviti vzdržno vojaško in finančno pomoč od vojne razdejani državi. Članice so se ta teden vendarle dogovorile o makrofinančni pomoči za Ukrajino za prihodnje leto, ta bo znašala 18 milijard evrov.

Premierje in predsednike držav članic bo tudi tokrat nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je v pogovoru z Michelom pred vrhom pozval k čimprejšnjemu sprejetju devetega svežnja sankcij proti Rusiji. Govorila sta še o napredku Ukrajine na poti v EU, potem ko je ta država na junijskem vrhu prejela status kandidatke za članstvo v Uniji.

Na dnevnem redu tokratnega zasedanja so še odnosi z ZDA, ki so se v zadnjem obdobju nekoliko zaostrili zaradi ameriške zakonodaje, ki daje prednost domačim podjetjem. Po navedbah virov pri EU je med ključnimi sporočili vrha pričakovati poudarek, da je treba zagotoviti konkurenčnost in da potrebujemo močno industrijsko politiko.

Novice Voditelji EU pozvali k dogovoru o omejevanju cen plina v ponedeljek

Novice Golob: Točka, na kateri smo se razšli, je bila zame banalna #video