Leto 2014 bodo v primerjavi s preteklim letom veliko bolj zaznamovale volitve. Odločitve volivcev bodo ponekod zagotovo odmevale tudi zunaj državnih meja.
Volitve v Evropski parlament (med 22. in 25. majem)
Volitve, ki bodo pomembne tudi za Slovenijo, bodo volitve v Evropski parlament. Te bodo potekale med 22. in 25. majem.
Evropa se je na recesijo odzvala z močno dozo varčevanja. Dozdajšnji rezultati pa niso naredili preveč dober vtis. Brezposelnost je na rekordnih ravneh, gospodarstvo je v težavah, ljudje pa so vedno bolj pesimistični. Zato ne bo nič presenetljivega, če bodo volitve v maju priložnost za populistične in nacionalistične stranke, ki običajno delujejo na robu evropske politike, da pridejo v ospredje. To bi spremenilo pogovore v Strasbourgu in Bruslju, piše The Atlantic.
V skladu z lizbonsko pogodbo bo na volitvah izvoljenih 751 poslancev. Število sedežev na državo je zelo različno: največ jih pripada Nemčiji, kar 96, najmanj pa Estoniji, Cipru in Malti, in sicer po šest. Slovenija bo EU prispevala osem poslancev.
V Sloveniji je bila na zadnjih evropskih volitvah udeležba nizka – samo 28-odstotna. S tem se uvrščamo povsem na rep. V Nemčiji je na primer ta več kot 65-odstotna.
Madžarska – parlamentarne volitve (pomlad 2014)
Spomladi bodo na Madžarskem prvič volitve po novem sistemu, ki ga uvaja nova ustavna ureditev, uveljavljena z letom 2012. Število poslancev se bo z zdajšnjih 386 zmanjšalo na 199, ki bodo izvoljeni z enim glasovanjem namesto prejšnjega dvokrožnega sistema.
Švedska – parlamentarne volitve (september)
Švedska je ustavna monarhija, šef države je že od septembra 1973 kralj Karl XVI Gustav. Vrhovno zakonodajno telo je enodomni parlament (Riksdag), v katerem službuje 349 poslancev voljenih po proporcionalnem sistemu za dobo 4 let. Trenutno vlado vodi predsednik Zmerne stranke Fredrik Reinfeldt.
Belgija – parlamentarne volitve
Po rekordnih 541 dneh brez izvršilne oblasti je 6. decembra 2012 pred belgijskim kraljem Albertom II. prisegla nova vlada premierja Elia Di Rupa. Di Rupo je po več desetletjih prvi francosko govoreči in prvi socialistični predsednik vlade v Belgiji. Naslednje federalne parlamentarne volitve bodo potekale letos.
Turčija – lokalne in predsedniške volitve (marec in avgust)
Ob prvih turških neposrednih predsedniških volitvah se mnogim postavlja vprašanje, ali se bo premier Recep Tayyip Erdogan pripravljen odreči delu premierja in ga zamenjati za vlogo predsednika države.
Škotska - referendum o neodvisnosti (september)
Kot zanimivost lahko izpostavimo tudi referendum o neodvisnosti na Škotskem. Za neodvisnost si vladajoča Škotska nacionalna stranka prizadeva že dolgo, London pa ji nasprotuje. To bo zgodovinski dogodek, saj se o škotski neodvisnosti ni odločalo že vse od leta 1707.
ZDA kongresne volitve (4. november)
Američani že zdaj razpravljajo o tem, kdo bi moral biti v ospredju predsedniških volitev, ki bodo potekale leta 2016. Preden pa bodo dobili novega predsednika, bodo morali prej še na kongresne volitve. Tako demokrati kot republikanci imajo velika pričakovanja za november.
Afganistan – predsedniške volitve (5. april)
Razlogov, da bi bili zaskrbljeni zaradi predsedniških volitev v Afganistanu, ne manjka. Kljub vsem prizadevanjem za reformo volilnega sistema po volitvah leta 2009 bodo verjetno tudi naslednje volitve zaznamovale korupcija, pomanjkanje varnosti in goljufije, piše The Atlantic. Predsedniku Hamidu Karzaju je po ustavi prepovedano kandidirati za tretji mandat, kdo bi ga lahko nasledil, pa je za zdaj nejasno. Neodvisna volilna komisija je diskvalificirala 16 od 27 kandidatov, kar pomeni, da jih je na listi ostalo 11. Med prvimi v boju za predsedniški stolček bi utegnila biti Abdulah Abdulah in Ashraf Ghani Ahmadzai, ki sta kandidirala že na volitvah leta 2009, pa tudi Karzajev starejši brat. Glede na napovedi o umiku mednarodnih vojaških sil konec prihodnjega leta in glede na vpliv, ki ga še vedno imajo talibani, novega predsednika vsekakor čaka težko delo.
Indijske parlamentarne volitve v Lok Sabho (spodnji dom parlamenta) (april ali maj)
Indija je zvezna republika, sestavljena iz 28 držav in 6 zveznih teritorijev. Več kot 700 milijonov ljudi se bo odpravilo na več kot 800 tisoč volišč in pri tem uporabilo več kot 1,3 milijona volilnih naprav ter s tem oddalo glasove za več kot 1300 političnih strank.
JAR – parlamentarne volitve (med aprilom in junijem)
Južna Afrika bo v letu 2014 obeležila 20. obletnico konca apartheida, državljani pa se bodo odpravili tudi na pete demokratične volitve. Izvolili bodo parlament, ki bo izvolil predsednika. Afriški narodni kongres je sicer na čelu Republike Južne Afrike že vse od padca apartheida leta 1994, na oblasti pa naj bi po napovedih ostal tudi po naslednjih volitvah.
Irak – parlamentarne volitve (30. april)
Volitve bodo določile 328 članov predstavnikov sveta, ki bo izvolil iraškega predsednika in predsednika vlade. Trenutni premier Nuri Al Maliki bo kandidiral za tretji mandat.
Nova Zelandija – parlamentarne volitve (december)
Nova Zelandija je parlamentarna monarhija, kar pomeni, da je na čelu države še vedno britanska kraljica, ki pa ima predvsem simbolno vlogo. Zakonodajno oblast sestavlja enodomni parlament, ki ima običajno 120 članov, z mandatom tri leta. Sedem mest je rezerviranih za Maore. Trenutni premier je John Key.
3
