Vojislav Šešelj se mora vrniti v haaški pripor

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je na začetku novembra lani za 60-letnega Šešlja, ki je obtožen vojnih zločinov, zaradi bolezni odredilo začasno izpustitev. Šešelj je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, a še zdaj ni jasno, kdaj bo znana sodba. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Tožilstvo zanj zahteva 28 let zapora.

Po njegovi izpustitvi je nato tožilstvo 1. decembra lani vložilo zahtevo, da se vrne v pripor. V svoji zahtevi je tako neposredno kritiziralo odločitev razpravnega senata in menilo, da je Šešelj kršil pogoje začasne izpustitve na prostost.

Prostovoljno se ne bo vrnil Zahteva je bila januarja letos zavrnjena, zdaj pa po poročanju srbskega medija Blic pritožbeni senat haaškega sodišča od razpravnega senata zahteva, da odločitev o tem, da je Šešelj na prostosti, nemudoma prekliče.

Sodeč po prvem odzivu Šešlja prostovoljne vrnitve v pripor od njega ne gre pričakovati, v primeru aretacije pa se namerava "boriti".

Kot pojasnjuje beograjska tiskovna agencija Beta, ob začasni izpustitvi Šešlja haaško sodišče od Srbije ni zahtevalo izrecnih zavez o tem, da bo zagotovila vrnitev Šešlja v Haag, a ta obveza oblasti v Beogradu - za primer, če se prostovoljno ne bi hotel vrniti - izhaja iz prakse sodišča.